ODLOČBA - Ustavno sodišče
ODLOČBA - Ustavno sodišče
ODLOČBA - Ustavno sodišče
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Številka: Up-1454/10-16<br />
Datum: 14. 6. 2012<br />
<strong>ODLOČBA</strong><br />
<strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Franca Majcna iz Gornje<br />
Radgone, na seji 14. junija 2012<br />
odločilo:<br />
Sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. II Ks 85146/2010 z dne 17. 11. 2010<br />
in sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. K 14/2008 z dne 5. 10. 2010 se<br />
razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni v novo<br />
odločanje.<br />
OBRAZLOŽITEV<br />
A.<br />
1. Sodišče prve stopnje je pritožniku, ki je v kazenskem postopku nastopal v vlogi<br />
oškodovanca kot tožilca, z izpodbijanim sklepom naložilo stroške kazenskega<br />
postopka, to je nagrado odvetniku za zagovor dveh soobdolžencev v kazenskem<br />
postopku. Kot tretji soobdolženec je v istem kazenskem postopku nastopal tudi<br />
omenjeni odvetnik. V obrazložitvi sklepa je prvostopenjsko <strong>sodišče</strong> navedlo, da je bilo<br />
v sodbi glede stroškov kazenskega postopka odločeno, da je po drugem odstavku 96.<br />
člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno<br />
besedilo, 68/08, 77/09 in 91/11 – v nadaljevanju ZKP) subsidiarni tožilec dolžan<br />
povrniti stroške kazenskega postopka ter plačati takso. Pritožnikovo pritožbo je<br />
zunajobravnavni senat zavrnil kot neutemeljeno, češ da je bilo po temelju o plačilu<br />
stroškov že odločeno s pravnomočno sodbo.<br />
2. Pritožnik zatrjuje, da niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi sodišča druge<br />
stopnje ni bilo odločeno, da je dolžan plačati nagrado odvetnika. Navaja, da so se<br />
obdolženci na obravnavi zagovarjali sami, da so se odrekli zastopanju po zagovorniku
in da odvetnik odvetniškega dela v tej zadevi sploh ni mogel opravljati, saj je bil<br />
sam obdolženec. Pritožnik nadalje navaja, da je pritožbeno <strong>sodišče</strong> potrdilo sklep<br />
sodišča prve stopnje, ne da bi upoštevalo njegove pritožbene navedbe, zlasti pa je<br />
<strong>sodišče</strong> odvetniku priznalo nagrado za delo, ki ga ni opravil in ga ni mogel opraviti,<br />
ker je bil sam obdolženec v predmetnem postopku. S takšno odločitvijo naj bi mu bili<br />
kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do sodnega<br />
varstva iz 23. člena Ustave.<br />
3. <strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-1454/10 z dne 10. 10. 2011<br />
sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem<br />
sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju<br />
ZUstS) je o tem obvestilo Okrožno <strong>sodišče</strong> v Murski Soboti.<br />
B.<br />
4. <strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> je vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. K<br />
14/2008. Iz spisa je razvidno, da je pritožnik sprva vložil zahtevo za preiskavo samo<br />
zoper obdolženega I. R. in obdolženo A. E. R. Na zaslišanju po 431. členu ZKP<br />
(oprava posameznih preiskovalnih dejanj) je oba obdolžena po pooblastilu zagovarjal<br />
odvetnik I. D. Obtožni predlog je pritožnik po opravljenih zaslišanjih vložil tako zoper<br />
obdolžena I. R. in A. E. R. kot tudi zoper odvetnika I. D. Sodišče je opravilo le en<br />
narok za glavno obravnavo, na katerem so vsi trije obdolženi izjavili, da se bodo<br />
zagovarjali sami in si zagovornika ne bodo vzeli. Sodišče je s sodbo, s katero je vse<br />
tri obdolžence oprostilo obtožbe, odločilo tudi, da je po drugem odstavku 96. člena<br />
ZKP 1 subsidiarni tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke<br />
drugega odstavka 92. člena ZKP. Ob odločanju o pritožbi je višje <strong>sodišče</strong> obtožni<br />
predlog zoper odvetnika I. D. zavrglo in odločilo, da je pritožnik kot oškodovanec kot<br />
tožilec dolžan plačati stroške tega dela kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji<br />
iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca.<br />
Sicer pa je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in glede stroškov pritožbenega postopka<br />
odločilo, da jih je dolžan plačati oškodovanec kot tožilec.<br />
1 Drugi odstavek 96. člena ZKP se glasi:<br />
"Zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec morata povrniti stroške kazenskega postopka iz 1.<br />
do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če se postopek konča s sodbo, s katero<br />
se obdolženec oprosti obtožbe ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne oziroma iz 1. do 5.<br />
točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če se postopek konča s sklepom, s katerim se<br />
postopek ustavi ali obtožnica zavrže, in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in<br />
nagrado za njegovega zagovornika, razen če se postopek ustavi oziroma če se obtožba s<br />
sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti, ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral<br />
zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu ali<br />
oškodovancu kot tožilcu, kot tudi v primeru iz drugega odstavka 63. člena tega zakona. V<br />
slednjem primeru obremenjujejo stroški zasebnega tožilca, oškodovanca kot tožilca in njunih<br />
pooblaščencev proračun. Če se postopek ustavi zaradi umika obtožbe, se obdolženec in<br />
zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec lahko poravnata o svojih medsebojnih stroških. Če<br />
je več zasebnih tožilcev oziroma oškodovancev kot tožilcev, plačajo stroške vsi nerazdelno."
5. Naknadno, torej že po pravnomočni odločitvi, da je pritožnik dolžan povrniti "le"<br />
stroške iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, je odvetnik I. D. vložil<br />
stroškovnik, o katerem je <strong>sodišče</strong> odločilo z izpodbijanima sklepoma. Iz obrazložitve<br />
teh sklepov med drugim izhaja, da je odločitev o naložitvi stroškov, da je pritožnik kot<br />
subsidiarni tožilec dolžan te stroške povrniti po drugem odstavku 96. člena ZKP, že<br />
postala pravnomočna s pravnomočnostjo sodbe v predmetni zadevi, zato je pritožnik<br />
ne more več izpodbijati.<br />
6. Pritožnikove navedbe po vsebini pomenijo predvsem zatrjevanje kršitve pravice do<br />
sodnega varstva. Pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave je ustavno procesno<br />
jamstvo in posamezniku zagotavlja pravico do meritorne odločitve sodišča v sporu<br />
(tako <strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> že v odločbi št. Up-163/98 z dne 22. 6. 2000, Uradni list RS, št.<br />
64/2000, 91/2000 popr., in OdlUS IX, 294). Sestavni del pravice do učinkovitega<br />
sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je tudi zahteva po<br />
(spoštovanju) pravnomočnosti iz 158. člena Ustave (glej npr. sklep Ustavnega<br />
sodišča št. Up-206/02 z dne 24. 6. 2003, OdlUS XII, 116).<br />
7. <strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> je v odločbi št. Up-685/05 z dne 6. 11. 2008 (Uradni list RS, št.<br />
111/08, OdlUS XVII, 90) že sprejelo stališče, da je v primeru, ko je <strong>sodišče</strong> odločilo,<br />
"da stroški kazenskega postopka, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in<br />
nagrada njihovih zagovornikov bremenijo proračun", to predstavljalo za pritožnika (ki<br />
sta v postopku nastopala kot subsidiarna tožilca) negativni vidik pravice iz prvega<br />
odstavka 23. člena Ustave. Ta odločitev je namreč pomenila, da sta pritožnika<br />
dokončno razbremenjena obveznosti povrnitve stroškov postopka ter da mora ta vidik<br />
pravice do sodnega varstva spoštovati tudi <strong>sodišče</strong>.<br />
8. V obravnavanem primeru je <strong>sodišče</strong> s sodbo, s katero je oprostilo obdolžence,<br />
odločilo, da je pritožnik kot subsidiarni tožilec dolžan povrniti stroške iz 1. do 6. točke<br />
drugega odstavka 92. člena ZKP, 2 kamor pa nagrada in potrebni izdatki zagovornika<br />
ne sodijo. Ti so namreč zajeti v 7. točki drugega odstavka 92. člena ZKP. Takšna<br />
2 Drugi odstavek 92. člena ZKP se glasi:<br />
"(2) Stroški kazenskega postopka so:<br />
1) stroški za priče in za ogled ter nagrada in stroški za izvedence, tolmače in strokovnjake,<br />
stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem<br />
postopku;<br />
2) vozni stroški za obdolženca;<br />
3) izdatki za privedbo ali za spremljanje oseb tistega, ki mu je bila odvzeta prostost;<br />
4) vozni in potni stroški uradnih oseb;<br />
5) stroški za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu in stroški poroda, razen če se ti stroški<br />
plačajo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja;<br />
6) sodna taksa;<br />
7) nagrada in potrebni izdatki zagovornika, potrebni izdatki zasebnega tožilca in oškodovanca<br />
kot tožilca ter njunih zastopnikov in pa nagrada in potrebni izdatki njihovih pooblaščencev;<br />
8) potrebni izdatki oškodovanca in njegovega zakonskega zastopnika ter nagrada in potrebni<br />
izdatki njegovega pooblaščenca."
odločitev sodišča je postala pravnomočna in nanjo se je pritožnik upravičeno lahko<br />
zanesel. Odločitev, s katero je <strong>sodišče</strong> naknadno, po pravnomočnosti sodbe, nagrado<br />
in potrebne izdatke zagovornika naložilo v plačilo pritožniku, je v nasprotju z že<br />
pravnomočno odločitvijo o stroških kazenskega postopka in v nasprotju z zahtevo po<br />
spoštovanju pravnomočnosti iz 158. člena Ustave. Okrajno <strong>sodišče</strong> je s takšno<br />
odločitvijo kršilo pritožnikovo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23.<br />
člena Ustave.<br />
9. Ker je kršitev prvega odstavka 23. člena Ustave nastala pri prvostopenjskem<br />
odločanju, je <strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> razveljavilo tudi sklep Višjega sodišča in zadevo vrnilo<br />
v novo odločanje Okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni.<br />
C.<br />
10. <strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena<br />
ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja<br />
Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat,<br />
mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo<br />
je sprejelo soglasno.<br />
dr. Ernest Petrič<br />
Predsednik