You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Puhov</strong> <strong>most</strong><br />
atraktiven gradbeni podvig<br />
Mostovi morajo izpolnjevati πtiri bistvene pogoje; biti morajo koristni, varni, dolgotrajni in lepi. Gradijo<br />
se na mestih, kjer se pokaæejo dejanske potrebe, da neka prometnica pre<strong>most</strong>i naravno ali umetno<br />
oviro. Za uspeπno zgrajen <strong>most</strong> so soËasno potrebni atraktivna lokacija, preudaren investitor, dober<br />
in dostojen projektant ter preverjen izvajalec. Koncept in izgradnja sodobnega <strong>most</strong>u je za vsakega<br />
izmed njih priloænost za vzlet duha. In stremljenje duha k lepoti se nedvomno zrcali v <strong>Puhov</strong>em <strong>most</strong>u. Ta<br />
povezuje ustje Ptujskega jezera, ki ga tvori umetna pregrada na reki Dravi. Po natanko petdesetih letih je to<br />
drugi cestni <strong>most</strong> Ëez reko Dravo na Ptuju. Kot del juæne mestne vpadnice/obvoznice je sestavni del bodoËe<br />
dvopasovne hitre ceste (Slovenska Bistrica-) Hajdina - Ptuj (-Ormoæ), hkrati pa predstavlja tudi navezavo Ptuja<br />
na bodoËo avtocesto A4 Maribor - Gruπkovje.<br />
Most je dolg 430 metrov, πirok 18,7 metra in zgrajen v horizontalnem<br />
radiju 460 metrov. Na njem je dvopasovno voziπËe skupne πirine 8,1<br />
metra in od voziπËa loËena pasova za kolesarje in peπce πirine 3,1 metra.<br />
Podporna konstrukcija <strong>most</strong>u je sestavljena iz dveh opornikov in πtirih<br />
vmesnih stebrov, od katerih so trije v jezeru, eden pa na suhem. Na<br />
podporni konstrukciji je prekladna (voziπËna) konstrukcija - prednapeta<br />
armiranobetonska πkatla - trapezne oblike s konstrukcijsko viπino 2,7<br />
metra. StatiËni sistem <strong>most</strong>u je kontinuirna zunanje prednapeta πkatlasta<br />
konstrukcija po tako imenovanem sistemu ≈extradosed bridge« - nosilec,<br />
prednapet z nizkimi zategami, ki jo v svetu uporabljajo zadnjih deset let.<br />
Za to vrsto <strong>most</strong>ov je znaËilno, da so na pogled podobni kabelskim <strong>most</strong>ovom, vendar imajo precej niæje pilone.<br />
V Ëasu snovanja je bilo v Evropi samo nekaj <strong>most</strong>ov te vrste, nekaj veË jih je zgrajenih na Japonskem. Precej<br />
konstruktorskih in oblikovnih karakteristik <strong>Puhov</strong>ega <strong>most</strong>u pa je popolna novost, tako da skupaj s prekrasnim<br />
ozadjem starodavnega Ptuja tvorijo Ëisti unikat.<br />
Zaloænik in izdajatelj: DARS, Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije πt. 4, Celje<br />
Produkcija, oblikovanje in fotografija: DARS d.d. / Fotografija iz zraka: Aleπ Rudl / Tisk: Tiskarna Januπ d.o.o. / Naklada: 10.000 izvodov / Ljubljana, maj 2007<br />
Most se ne<br />
oblikuje, ampak<br />
konstruira in<br />
projektira po naravnih<br />
danostih - pogojih ovire, elementih<br />
prometnice ter pravilih gradbene<br />
teorije in prakse.<br />
Uspeh kompozicije <strong>most</strong>u je rezultat<br />
znanja, izkuπenj in sposobnosti<br />
projektanta. Samo izredni graditelji<br />
<strong>most</strong>ov, katere plemeniti veselje<br />
ustvarjanja, lahko s πolano<br />
ustvarjalno spretnostjo in izkuπnjami<br />
kanal jezero reke Drave Grajena<br />
zdruæijo skladno kompozicijo.<br />
65.00 100.00 100.00 100.00 65.00<br />
430.00<br />
<strong>Puhov</strong> <strong>most</strong><br />
na Ptuju<br />
PovezujemoSlovenijo
Ptuj<br />
najstarejπe<br />
dokumentirano<br />
mesto na<br />
Slovenskem<br />
Ptuj - zidana kronika na kriæiπËu<br />
cest, ki so povezovale sonËno<br />
Italijo s prostranstvi Panonske<br />
niæine ter alpske doline s<br />
πirjavami Balkana - zaËenja svoje prvo<br />
poglavje v davnini mlajπe kamene dobe.<br />
Æe ob nastanku mu je bila zaradi<br />
pomembne lege doloËena usoda, da je<br />
bil veËkrat vpleten v zgodovinske<br />
dogodke evropskega pomena. Ta usoda<br />
je Ptuj, sicer naπe najslikovitejπe celinsko<br />
mesto, obdarila z bogato dediπËino<br />
preteklosti. Naravne danosti so<br />
povzroËile, da je ob reËnem prehodu<br />
jantarske poti zrasla prometno, strateπko<br />
in gospodarsko pomembna naselbina, ki<br />
je odigrala opazno zgodovinsko vlogo<br />
tako na podroËju politike in uprave kot<br />
na podroËju umetnosti in kulture.<br />
Mimo Ptuja poteka tudi zgodovinsko<br />
pomemben prehod Ëez Dravo, kjer je æe<br />
v prazgodovini vodila trgovska pot med<br />
Baltskim in Jadranskim morjem.<br />
Povezujemo<br />
bregove<br />
Vse doslej je bilo mesto Ptuj z zahodno<br />
stranjo povezano z enim samim <strong>most</strong>om.<br />
To je predstavljalo ne le izrazito ozko<br />
grlo, ampak tudi nevarnost, da bi bila ta<br />
povezava v primeru nesreËe ali drugega izjemnega<br />
dogodka povsem prekinjena.<br />
Na obstojeËem starem <strong>most</strong>u in na pristopnih<br />
cestah so prometne obremenitve dosegale<br />
pribliæno 35.000 vozil na dan, v posameznih<br />
delovnih dneh pa se je ta πtevilka povzpela tudi<br />
na veË kot 38.000 vozil. To je nedvomno<br />
presegalo zmogljivosti ceste in kriæiπË ter<br />
povzroËalo vsakodnevne zastoje. Nenazadnje je<br />
prek obstojeËega <strong>most</strong>u vsak dan peljalo v<br />
povpreËju 3.000 tovornih vozil, v delovnih dneh<br />
tudi prek 4.000.<br />
Novi <strong>most</strong> bo predvidoma prevzel ves tranzitni<br />
promet ter velik del prometa, ki ima cilj ali izvor<br />
na obmoËju mesta. PriËakovati je, da se bo s<br />
starega <strong>most</strong>u na novi <strong>most</strong> preselilo pribliæno<br />
30 odstotkov prometa. Ta deleæ se bo πe poveËal,<br />
ko bo dograjena avtocestna povezava Slivnica -<br />
Draæenci.<br />
Po ocenah bo novi <strong>most</strong> æe v zaËetnem letu<br />
prevzel veË kot 10.000 vozil dnevno, v dvajsetih<br />
letih pa 20.000 do 25.000 vozil na dan. Za ta<br />
obseg prometa se bodo zmanjπale obremenitve<br />
centra mesta (Mariborska, Ormoπka cesta) in<br />
starega <strong>most</strong>u.<br />
Janez Puh<br />
izumitelj, tovarnar<br />
in vizionar<br />
Janez Puh (1862-1914) je bil Ëlovek iz skromne slovenske hiπe, ki si je z lastnim<br />
delom in bistroumnostjo ter izrednim tehniËnim znanjem pridobil evropski<br />
sloves na podroËju tehnike. Skoraj nihËe ni vedel, da je bil Slovenec, tesno<br />
povezan s Ptujem, Jurπinci in rodnim Sakuπakom. Gre za izumitelja in<br />
ustvarjalca, ki ga ne moremo umestiti v nek nacionalni ali kateri drug predalËek;<br />
samosvojega, sposobnega in ustvarjalnega Prleka, ki je vidno zaznamoval zaËetek<br />
tehniËne revolucije. Bil je veË kot genialni mehanik. Sam sicer ni izumil npr. kolesa<br />
kot vozila, paË pa je vozila izpopolnjeval s svojimi izumi in patenti.<br />
Kabelski <strong>most</strong>ovi<br />
so najzahtevnejπe<br />
inæenirske konstrukcije<br />
»<br />
e se kabelski <strong>most</strong> gradi po prosto konzolnem postopku v ostrem radiju<br />
prek πirokega jezera, postane vreden svetovne pozornosti. In prav takπna<br />
je konstrukcija <strong>Puhov</strong>ega <strong>most</strong>u na Ptuju, ki preËka umetno akumulacijsko<br />
jezero na reki Dravi.<br />
Za gradnjo <strong>Puhov</strong>ega <strong>most</strong>u je bilo med drugim porabljenih 9.500 prostorninskih<br />
metrov betona, 1.300 ton armaturnega jekla, 189.900 kilogramov visokovrednega<br />
jekla za kable in 99.000 kilogramov za zatege.<br />
Mesto Ptuj bo z novim <strong>most</strong>om, poleg reπitve prometnega problema, dobilo tudi<br />
unikaten inæenirski objekt, ki ne bo konkuriral Ptujskemu gradu in srednjeveπkemu<br />
mestnemu jedru, ima pa vse moænosti, da postane nova arhitekturna znamenitost<br />
in moderni simbol mesta na njegovem juænem obrobju.
Change language