Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kaverna v predoru Mrazovka<br />
PreËni prerez kaver<strong>ne</strong> v predoru ©entvid<br />
materiala, imeli smo tudi manjπe zruπke in <strong>ne</strong>kaj<br />
tudi zaËetnih teæav pri organizaciji in metodi<br />
izkopa. Avgusta 2004 smo opustili sidranje in<br />
zaËeli delati po modificirani tehnologiji NATM,<br />
ki bazira na uporabi mikroarmira<strong>ne</strong>ga brizga<strong>ne</strong>ga<br />
betona. Od takrat dosegamo napredek v povpreËju<br />
4,4 m/dan, kar pomeni, da bo raziskovalni predor<br />
konËan πe ta mesec.<br />
V desni cevi so izvajalci pribliæno 200 m pred<br />
predvideno lokacijo æe naleteli na take geoloπke<br />
pogoje, da bo moæno izvesti prikljuËno kaverno,<br />
zato predvidevamo, da bo prikljuËna cev v predor<br />
dolga cca 250 m, kolikor zahtevajo prometno tehniËni<br />
pogoji, Ëe pa bodo ugodni pogoji tudi v levi cevi,<br />
pa bo levi izkljuËevalni predor dolg cca 270 m.<br />
Predorski kaverni<br />
Mesto prikljuËevanja prikljuËnih predorov v<br />
avtocestni predor je glede izvedbe najbolj riziËni<br />
del take reπitve. Na sliki je prikazana kaverna v<br />
predoru Mrazovka, ki je del cest<strong>ne</strong>ga obroËa okoli<br />
Prage in okoli Prage in je po velikosti in prometni<br />
ureditvi skoraj identiËna projektirani kaverni v<br />
predoru ©entvid. Velikost kavern je pribliæno 300<br />
m2, kar je dvakratna velikost preË<strong>ne</strong>ga prereza v<br />
predoru Golovec (cca 140 m2) oziroma trikratna<br />
velikost dvopasov<strong>ne</strong>ga predora (slabih 100 m2).<br />
Prav velikost kavern in njihova varna izgradnja<br />
je bila tista, ki je vzbujala πtevil<strong>ne</strong> dvome o njeni<br />
izvedljivosti v napovedanih razmeroma slabih<br />
geoloπkih pogojih v predoru ©entvid.<br />
Ureditev Celovπke ceste<br />
Celovπka cesta se bo zaradi zagotovitve<br />
prepustnosti kriæiπËa razπirila za en vozni pas med<br />
sosednjima kriæiπËema. Od kriæiπËa s KosmaËevo<br />
ulico naprej proti Sta<strong>ne</strong>æiËam in Medvodam se za<br />
razπiritev Celovπke æe vodijo drugi DLN-ji (eden<br />
v pristojnosti DRSC in drugi v pristojnosti DARS).<br />
S strani MOL planirana trasa mest<strong>ne</strong> æeleznice<br />
ob Celovπki cesti bo lahko potekala ali po sredini<br />
Celovπke ceste ali izvennivojsko iznad obeh novo<br />
predvidenih juænih prikljuËnih ramp. Obe varianti<br />
sta preverjeni in bo konËen potek odvisen od<br />
rezultata projekta umeπËanja v prostor, ki poteka<br />
usklajeno med vsemi DLN na tem odseku<br />
Celovπke ceste.<br />
Prometna varnost<br />
Menjava pasov v predoru vsekakor predstavlja<br />
πibko toËko glede promet<strong>ne</strong> varnosti. Iz tega<br />
razloga in pa tudi zaradi pretoËnosti planira<strong>ne</strong>ga<br />
prometa smo se odloËili, da se predor ©entvid od<br />
mesta prikljuËevanja do juæ<strong>ne</strong>ga portala zgradi<br />
V SREDI©»U<br />
kot tropasovni predpor. PrikljuËevanje in<br />
izkljuËevanje prometa bo torej izvedeno kakπnih<br />
300 m od juæ<strong>ne</strong>ga portala proti Kosezam, na odprti<br />
trasi AC.<br />
Investicijska vrednost in<br />
ekonomska upraviËenost<br />
(nivo cen dec. 2002, brez stroπkov financiranja)<br />
Investicijska vrednost po Investicijskem programu<br />
za avtocesto ©entvid - Koseze upoπteva poloviËni<br />
prikljuËek na Celovπko cesto, dvopasovni predor<br />
©entvid in 4-pasovno avtocesto do konca odseka<br />
in znaπa 25,5 mlrd SIT .Dodatni stroπki zaradi<br />
pol<strong>ne</strong>ga prikljuËka so torej vstopno/izstopna<br />
predorski rampi, kaverni, kjer se rampi prikljuËita<br />
na predor, dodatna tretja pasova v predoru,<br />
podraæitev elektrostrojnih instalacijah, izvedbo<br />
raziskoval<strong>ne</strong>ga rova ter preureditev Celovπke.<br />
Prav tako so v novo oceno vkljuËeni tudi dodatni<br />
stroπki, ki niso posledica pol<strong>ne</strong>ga prikljuËka,<br />
temveË v prihodnosti planira<strong>ne</strong> razπiritve avtoceste<br />
v 6 pasovnico (izgradnje daljπih objektov, dodatni<br />
odkupi, razπiritve…). Nova ocenjena investicijska<br />
vrednost znaπa 36,3 mlrd SIT.<br />
Ekonomska ocena upraviËenosti investicije je<br />
pokazala, da znaπa razmerje med dodatnimi koristmi<br />
investicije in dodatnimi investicijskimi stroπki<br />
1,35, kar pomeni, da je investicija v poln<br />
prikljuËek dejansko ekonomsko upraviËena.<br />
Kaj bo poln prikljuËek pri<strong>ne</strong>sel<br />
voznikom<br />
Prometni podatki in prognoze kaæejo, da je to<br />
odsek, ki je eden najbolj kritiËnih v celi Sloveniji.<br />
Kljub celot<strong>ne</strong>mu zgraje<strong>ne</strong>mu promet<strong>ne</strong>mu omreæju<br />
nam v planskem letu 2027 Celovπka cesta brez<br />
pol<strong>ne</strong>ga prikljuËka ©entvid pregori, saj je na njej<br />
æe da<strong>ne</strong>s 65.000 vozil na dan.<br />
Izdelano je bilo obπirno prometno vrednotenje<br />
in simulacije prometa za πirπi del cest<strong>ne</strong>ga omreæja<br />
vse od Ljublja<strong>ne</strong> do Medvod. Æe takoj po izgradnji<br />
pol<strong>ne</strong>ga prikljuËka bo prihranjenih 1.062 ur na<br />
dan, ta πtevilka pa bo z leti kljub zgrajenim ostalim<br />
cestnim povezavam narasla celo na 2.526 ur<br />
prihranka na dan in upadla pod 2.000 ur πele v<br />
planskem letu 2027, Ëe <strong>ne</strong> bo do takrat reπena<br />
preobremenjena severna obvoznica, ki taka kot<br />
je, <strong>ne</strong> bo veË uspela dovajati toliko prometa proti<br />
predoru ©entvid, kolikor bi ga le ta lahko kvalitetno<br />
prevajal.<br />
Pomemben je tudi podatek, da bo ob pol<strong>ne</strong>m<br />
prikljuËku skozi predor potekalo tudi do 40% veË<br />
prometa, kar pomeni, da bo sam predor bolj<br />
atraktiven za promet in bolje izkoriπËen. VeË<br />
prometa v predoru pa poslediËno pomeni manj<br />
prometa na okoliπkih odprtih cestah niæjega ranga,<br />
manjπo prometno obremenitev le teh in seveda<br />
tudi manjπe o<strong>ne</strong>snaæevanje okolja.<br />
Cilj DARS-a je v roku <strong>ne</strong>kaj let zgraditi<br />
ekonomsko upraviËeno in prometno uËinkovito<br />
avtocesto. Podpisana je æe pogodba z izvajalcem<br />
del na izgradnji predora, v teku pa je postopek za<br />
spremembo in dopolnitev LN za AC ©entvid -<br />
Koseze. Dosedanji rezultati kaæejo, da nam bo<br />
narava tokrat stala ob strani. Æelimo si, da bodo<br />
tako kot operativna dela uspeπno tekli tudi upravni<br />
postopki, ki so πe v teku. Lahko reËemo, da gre<br />
za projekt, za katerega pred <strong>ne</strong>kaj leti πe nismo<br />
imeli niti dovolj podatkov niti dovolj izkuπenj,<br />
tako da so bile takrat<strong>ne</strong> odloËitve pravil<strong>ne</strong> za<br />
takratni Ëas, vendar menimo, da smo sicer pozno,<br />
vendar πe pravoËasno sprejeli odloËitve, ki so<br />
pravil<strong>ne</strong> za danaπnji Ëas in za prihodnost.<br />
PrepriËani smo, da Ëe bomo vsi delali pozitivno<br />
naravnani k dobri reπitvi, da bo AC ©entvid -<br />
Koseze <strong>ne</strong> glede na veliko dodatnih del, ki jih<br />
zahteva kvalitet<strong>ne</strong>jπa reπitev s polnim prikljuËkom,<br />
zgrajena v roku, ki je predpisan v NPIAC, kar<br />
pomeni predajo odseka v promet leta 2006 ter<br />
dokonËanje del 2007. • Monika Pulko<br />
A-11
Change language