1. PDF dokument (2248 kB) - dLib.si

PREIZKUŠNJA MOJEGA
@IVLJENJA
Poleti leta 1987 sem opazil, da se mi je pove-
~alo levo modo. Star sem bil 27 let in niti sanjalo
se mi ni, da bi bili to lahko resni bolezenski znaki.
^util nisem nobenih bole~in ali neprijetnosti, zato
nisem šel k zdravniku.
V za~etku naslednjega leta pa sem za~el pokašljevati
in po~util sem se ~edalje slabše. Zdravnik
me je zdravil za prehladno obolenje. Po enotedenskem
zdravljenju ni bilo izboljšanja, zato se je odlo~il
za dodatne preiskave, za rentgensko slikanje
plju~ in pregled krvi. Izvidi so bili "porazni." Potem
se je vse odvijalo zelo hitro. Sprejet sem bil na
Urološko kliniko v Ljubljani in še istega dne operiran
(aprila 1988 ). Odstranili so mi levo modo.
Zdravnik me je skušal malo pripraviti in seznaniti
z nadaljnjimi postopki zdravljenja; vendar si še
zdale~ nisem mogel predstavljati, kaj vse bom moral
v resnici prestajati.
Po nekaj dneh sem okreval in bil sprejet na Onkološki
inštitut k dr. Stanovnikovi, kjer so mi takoj,
`e prvi dan uvedli kemoterapijo. Za~el sem se
zavedati, da je moja bolezen resna. Ni mi bilo lahko.
Z dru`ino pri slapu Rinka
Drugi dan zdravljenja na Onkološkem inštitutu
pa je bil zame kljub vsemu lep; rodil se je moj
drugi sin Matev`, starejši sin Miha pa je imel takrat
4 leta in pol.
@e po prvi kemoterapiji se mi je stanje bistveno
izboljšalo. Opravili so mi tudi CT trebuha in
ugotovili obse`en tumor. Terapije so nato sledile v
razmakih od 3 do 4 tednov. Po tretji terapiji sem
bil sprejet v bolnišnico na Golniku zaradi punkcije
plju~. Zaradi komplikacije se je vse zavleklo, kajti
po punkciji plju~nih metastaz je nastal pneumotoraks
(vdor zraka v prsno votlino), ki se je le po-
~asi pozdravil. Po okrevanju sem nadaljeval s citostatskim
zdravljenjem. Po sedmih ciklusih so se tumorski
markerji normalizirali, tudi velikost tumorjev
in metastaz se je bistveno zmanjšala.
Pri kemoterapiji nisem imel ve~jih te`av, ~e seveda
izvzamemo vsakokratno bruhanje in mo~no
zmanjšan apetit. Zelo te`ko sem tudi pil, ~eprav
sem vedel, da moram zaradi varovanja ledvic zau`iti
~imve~ teko~ine, da bi se škodljive snovi ~im hitreje
izlo~ile.
V novembru in decembru leta 1988 sem dobil
še zadnja dva ciklusa, skupaj jih je bilo devet. Vsak
cikel je trajal pet dni. Prvi trije dnevi so bili zelo
naporni, saj sem bil na infuzijo priklju~en 24 ur
na dan; zadnja dva dneva pa mi je bilo nekoliko
la`je, ker sem infuzijo dobival le dolo~en ~as dopoldneva.
^as med posameznimi ciklusi sem pre`ivel doma,
kjer sem si nabiral novih mo~i, saj me je terapija
vsaki~ kar dodobra iz~rpala. Rad bi povedal,
kako sem si krajšal ~as. Predno sem zbolel, sva z `eno
za~ela graditi lastno hišo. Zaradi moje bolezni z
delom nisva povsem prenehala. Tudi med zdravljenjem
sem poprijel za vsako la`je delo, katerega sem
zmogel. Z delom sem si zapolnil ~as, sicer bi samo
premišljeval o bolezni. Bilo pa je tudi koristno, saj
ni bilo potrebno za vsako malenkost najemati obrtnikov.
@ena Renata mi je bila v veliko oporo, ves
~as mi je stala ob strani. Gradnja hiše pa mi je poleg
dru`ine dala še dodatni elan, da sem vse skupaj
la`je premagoval.
24