1. PDF dokument (2248 kB) - dLib.si

me s citostatikom, ki se danes sicer ne uporablja
ve~. Dr. Pirc me je opozarjal, da mi mora zdravilo
te~i zelo po~asi in mislim, da zato moj organizem
tega ni zavrnil. Polagoma se mi je stanje izboljševalo,
~eprav so zdravniki ob za~etku bolezni napovedali
- in tega niso povedali meni, da je pred menoj
samo še nekaj mesecev `ivljenja.
Kdaj ste potem pravzaprav izvedeli za svojo
diagnozo
Tatjana Jenko: Po zaklju~ku zdravljenja sem
prišla domov. Mo`u so zdravniki o~itno svetovali,
naj mi ne pove, kako je v resnici z menoj. Ko sem
bila v bolnici, namre~ nisem verjela, da imam raka,
~eprav so bolniki okoli mene imeli to bolezen.
Po mojem prihodu domov smo se kmalu lotili
pomladanskega ~iš~enja stanovanja. V predsobi je v
neki omari h~i našla staro aktovko. Hotela sem jo
`e zavre~i, še prej pa sem pogledala vanjo in v njej
našla papir - izvid z mojo diagnozo: karcinom
spodnjega abdomna. To se je zgodilo kmalu po bolezni.
Ko sem prebrala izvid, nisem bila prizadeta,
pa~ pa globoko u`aljena, ker mi mo` o tem prej ni
ni~esar povedal. Z mo`em sva se namre~ dogovorila,
da ne bova nikoli ni~esar prikrivala drug pred
drugim, pa naj bo še tako hudo. Pravzaprav se tudi
o najdenem izvidu takrat nisva ni~ pogovarjala,
vendar mu je bilo jasno, da vem. Kasneje pa sva se
o tem le pogovorila in danes na to druga~e gledam.
Ob bolezni je te`ko, bole~ina zamegli razum - ne
veš, ali boš takrat prenesel resnico ali ne. Ko si v
bolnici, ne vidiš ni~, ne slišiš ni~ - veš le tisto, kar ti
drugi povedo. Ugotovila sem, da je mo` verjetno
takrat kar prav ravnal, da mi ni povedal resnice. Seveda
sva si danes `e vse odpustila.
Angela Pozderac: Pri meni je bilo druga~e. Jaz
sem za diagnozo takoj vedela.
Koliko ~asa je trajalo zdravljenje
Tatjana Jenko: Vse skupaj je trajalo kakšnih
osem let, ~e upoštevam tudi kemoterapije, ki sem
jih kasneje prejemala enkrat na mesec.
Angela Pozderac: Mene so zdravili z obsevanji.
Pozimi istega leta, ko sem prvi~ zbolela, pa sem bila
ponovno operirana. Drugo leto pa je potem prišlo
še hujše. Za~utila sem zatrdlino na drugi dojki.
Zopet so mi naredili punkcijo in so rekli, da ni ni~.
Jaz pa sem se zelo slabo po~utila, imela sem strašne
bole~ine v kosteh. Poslali so me na slikanje, bila
sem doma. Nekega dne nisem mogla ni~esar ve~,
niti hoditi. Takrat sem spet prišla v bolnico.
Zdravljenje je verjetno pomenilo tudi daljšo
odsotnost iz nekega okolja. Kako vas je to potem
okolje oziroma dru`ba sprejela nazaj
Angela Pozderac: Ko sem zbolela, sem delala v
Sarajevu v strokovni knji`nici, vendar so bili zelo
uvidevni, ko sem po zdravljenju prišla nazaj. Kmalu
nato pa sem odšla v pokoj, kajti imela sem `e dovolj
delovne dobe, tako da mi ni bilo potrebno ve~
delati. Predno sem šla v pokoj, sem bila še eno leto
na bolniški. Od doma sem bila tri mesece. Imela pa
sem to sre~o, da je ta ~as mo`eva sestra skrbela za
otroke.
Umetniško ustvarjanje je vodilo Angelinega `ivljenja
Tatjana Jenko: Imam to sre~o, da sem doma blizu
bolnice. Zdravnik mi je predlagal, da bi na
zdravljenje hodila kar od doma. Tako je tudi ostalo
do konca zdravljenja.
Kako sta prenašali zdravljenje Sta kdaj
obupali, je katera od vaju kdaj za~utila malodušje
8