lovek ni stvarnik tkanine - Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvarniktkanine `ivljenjatemve~ le nitka v njej.Poglavar SeattleTehnološki razvoj prinaša ~loveku številne materialne dobrine in nove mo`nosti napredka, ne zagotavljapa mu sre~e in zdravega na~ina `ivljenja. Vse bolj ga ogro`ajo onesna`evanje in pretirane obremenitveokolja ter lastna duhovna osiromašenost.V bolezni se ~lovek bolj jasno zave vrednosti `ivljenja, ki je v "biti" in ne le "imeti". Ob~uti svojoranljivost in minljivost, hkrati pa se `eli bolj pribli`ati samemu sebi in naravi.Za razmišljanje na poti iskanja smo Vam pripravili nekaj indijanskih modrosti (iz knjige Kako naj vamprodamo modrino neba), ki se prepletajo med `e znanimi rubrikami. @elim, da bi Vas uvodna miselpoglavarja Seattla (1786-1866) nagovorila k razmišljanju. Njegovo pleme Skvomiš je `ivelo ob Tihemoceanu, kjer je danes mesto, ki je dobilo ime po njihovem slavnem, do belih priseljencev vseskozi prijateljskorazpolo`enem poglavarju."Indijanec je vedel, da pomanjkanje spoštovanja do `ivih, rasto~ih stvari kmalu privede do pomanjkanjaspoštovanja do ~loveka; zato je zavestno iskal stik z naravo in njenim bla`ilnim vplivom." (PoglavarSede~i Medved).Ob koncu Vas `elim opozoriti še na novo rubriko Spletna stran, ki nam jo je omogo~il tehnološkirazvoj.Prijetno branje Vam `elim.Vaša urednicaMarija Vegelj Pirc1

~asne, ve~nost za ve~ino. Z vsakim skokom so bli`jedrugi strani in z njim se ve~a verjetnost, da pravtakrat pripelje avto. Nemir naju ve`e od enega donaslednjega. Še eden in za `arometi obstane opazovana.Pred minuto bi jo lahko prijel in ponesel ~ez.Lahko bi zaustavil avto. Lahko bi se obrnil vstran.Z negotovim korakom skreneva s poti in se po kolovozumimo mladega `ita vrneva nazaj.Dan je v prihodnjih dneh jemal no~, luna je `etretji~ postala polna in ure sprehoda so se pomaknileproti polno~i.Po kolovozu stopava proti bli`nji jablani. Rde~cvet maka napoveduje `etev. Zemlja je postala topla,v robu so se oglasili murni, v dolini `abe. Sedevav sivo modro senco k deblu jablane in prisluhneva`ivljenju.Janez Koprivec, dr. med.^AS DOZOREVANJADan je bil gost. Preve~, da bi za~util vsak njegovdih – le sopenje od ene do naslednje ure ga jeprivedlo do ve~era. Ana je bila voljna in stopila svav no~, ko je ~ez bli`njo smreko zazijal prvi krajec.Za njim se je letos prvi~ oglasila sova in veter jene`no pozibaval obzorje.Spustila sva se z gri~a do reke in ceste. Sok preteklezime se je cedil z bregov, no~ je vsrkavala podobe.Po vla`nem asfaltu, ki je odseval svetlobo oddaljenesvetilke, so bile posute drobne sence. Delnjih na poti k nasprotni strani ceste, druge so le šebrezupno migljale na mestu, ve~ina od njih je bilanegibnih. Pomlad je prebudila tudi `abe. Ene z leve,druge z desne - na poti do tja, od koder so prveprišle. Vmes je tekla cesta. Po dolini se je pripeljalalu~, za njo avto. Mnoge od tistih, ki so predtem smelo skakljale, oble`ijo na asfaltu. Zastanejoštevilna srca, za hip tudi najini, vendar na robu so`e nove. Druga za drugo so lezle nanj. Naslednjikorak je korak med `ivljenjem in smrtjo. Pet metrovtrideset. Tri minute za najhitrejše, deset za po-Vabilo k sodelovanjuOkno naj nas tudi v bodo~e vodi, zdru`ujein povezuje v znanju, da bomo s pogumom inz upanjem premagovali te`ave.Sodelujte s svojimi mnenji, predlogi, izkušnjamiin strokovnimi prispevki, ki jih pošiljajtena naslov:Uredništvo revije Okno, Onkološki inštitut,Zaloška c. 2, 1000 Ljubljana,ali na elektronski naslov:PSIHO1@ONKO-i.siPrispevkov ne honoriramo, rokopisov nevra~amo, strokovnih ~lankov ne recenziramo -za vse navedbe odgovarja avtor. Vse delo priOknu je prostovoljno.Uredništvo2

Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaša pisma, ki nas vedno zelorazveselijo. Nekaterim smo odgovorili osebno, nekajprispevkov pa objavljamo v rubriki Pri~evanja.Pišite nam in še naprej sooblikujte Okno s svojimimnenji in predlogi.Marija Vegelj PircNajpogostejša tema v Vaših pismih so bile tokratprito`be nad delom zdravniških in invalidskihkomisij.Gospa Miša iz Kranja je med drugim zapisala:"Moram priznati, da sem bila razo~arana nadpristopom. Prepri~ana sem bila, da bom lahko spregovorilain da bo invalidska komisija prisluhnila mojimte`avam in tudi psihi~nim obremenitvam ter minamenila kakšno vzpodbudno besedo. Vse je potekalozelo hitro.Predsednica komisije mi je rekla, da moram bitivesela, da so me pozdravili, zato me vra~ajo nazaj naisto delovno mesto, za eno leto po štiri ure. Povedalaje še, da se vidimo ~ez eno leto in ~e bodo izvidi v redu,bom morala za~eti delati s polnim delovnim ~asom.Prestrašili so me, saj ne vem ali bom ~ez eno letozmogla vse delovne obveznosti, ~e se ne bodo ubla-`ile posledice bolezni."Gospa Irena iz Ko~evja ima tudi te`ave pri poklicnirehabilitaciji. Ko je drugi~ ~akala na obravnavona invalidski komisiji, ji je zdravniška komisijazaklju~ila bolniški stale`. V svojem pismu je takolepovedala:"Nisem mogla razumeti, da niso upoštevali mojihzdravstvenih te`av in bole~in zaradi katerih ne zmoremfizi~nega dela. Ob pogledu na mnenje sem bilaprizadeta. Podpisale so ga tri zdravnice. Po telefonusem poklicala predsednico komisije in jo prosila zaobrazlo`itev. Osorno mi je odgovorila, kaj še ho~em,da sem `e predolgo v bolniškem stale`u. Vprašala semjo, kaj naj re~em v podjetju, kako naj dobim drugodelo, saj tega ve~ ne zmorem. Pa mi je odgovorila, najne bom lenuh in delomrzne` in ~e ho~em la`je delo,naj si ga sama izborim. Ona je še enkrat potrdila zapisanomnenje, da moram delati s polnim delovnim~asom, na istem delovnem mestu, brez vsake olajšave.Bila sem prizadeta. Moje delo zahteva prenašanjete`kih bremen, z visoko dvignjenimi rokami, na teko-~em traku. Spraševala sem se, kje sta zdravniška etikain odnos do bolnika. V 26. letih nisem bila nikoli vbolniškem stale`u, vsa leta sem pla~evala prispevke,ko pa sem sama zbolela…Razmišljam tudi, kaj pomaga ves trud zdravnikovna Onkološkem inštitutu, ki nam vlivajo upanjein vero v `ivljenje, ko pa je realnost popolnoma druga~na.Eni se trudijo, da bi `ivljenje ponovno steklo,ti vrnejo smisel `ivljenja, drugi pa postavijo vse to naglavo in te dobesedno brcnejo v prepad. "Kaj je ~lovek brez `ivali?Ko bi `ivali ne bilo ve~,bi ~lovek umrlod velike osamljenosti duha.Karkoli se zgodi `ivalim,kmalu zadene tudi ~loveka.Na svetu je vse povezano.3

v to ali ono ustanovo. Drugod po svetu pa je to bilopomembno in tako so recimo v ZDA onkološkikirurgi velikokrat naleteli na nasprotovanje splošnihkirurgov in tako imenovanih kirurgov - organskihspecialistov. Potekale so velike razprave, alibolje operira `elodec abdominalni kirurg ali to boljedela onkolog. To nasprotje do neke mere še vednotraja.Raziskava na podro~ju raka danke, ki so jo napraviliv Nem~iji, je pokazala, da imajo bolnikiboljše pre`ivetje, ~e jih operira onkološki kirurg, vprimerjavi z bolniki, ki jih operira splošni kirurg.Zakaj?Onkološki kirurg pozna naravo bolezni in na-~rtuje operacijo v tistem ~asu, ki je za pacienta najboljugoden. Recimo, da ima opraviti z razmeromavelikim tumorjem, ki se ga tehni~no gledano daodstraniti, ampak vprašanje je, ~e je to smiselno.V~asih je za pacienta bolje, ~e mu tumor zmanjšamos predhodnim obsevanjem in/ali kemoterapijo,da celice zamorimo, da se potem med operacijo nerazsujejo in ne povzro~ijo ponovitve bolezni.OPERATIVNA ODSTRANITEVTUMORJEV NI VEDNO SMISELNAJe to razlog, da se zdravniki ne odlo~ajo vednoza odstranitev tumorjev? Nekateri bolniki nevedo, zaradi katerega razloga pri njih zdravnikne napravi operacije.Dejstvo je, da je v nekaterih primerih celo slabo,~e bi izrezali tumor. Denimo, da je tumor velikin da se celice razsujejo po operativnem polju inzaidejo v krvne `ile. V tem primeru lahko hitro do-`ivimo razo~aranje, da se bolezen ponovi na tistemmestu ali kje drugje. Onkološki kirurg ta na~elapozna in se na podlagi lastnih študij in študij v svetuodlo~i, ali je nek tumor smiselno pred operacijopodvre~i kemoterapiji sami ali v kombinaciji z obsevanjem.O tej temi obstaja ve~ študij: ali najprejoperirati in potem zdraviti z radioterapijo ali najprejopraviti zdravljenje z radioterapijo in kemoterapijo,da se tumor zmanjša. S tem se tudi lahkozmanjša velikost operativnega posega.Vaše posebno podro~je dela so predvsem tumorji.Kako to, da ste se posvetili temu podro~ju?Na za~etku svoje medicinske kariere sem bilapatolog. @elela sem preiti na kirurgijo, da bi se ukvarjalas takoimenovo kirurško patologijo. Iz razli~nihrazlogov to ni bilo mo`no in tako sem se boljpo naklju~ju usmerila v onkologijo. Na podro~juonkologije sem specializirala kirurgijo. Tako sem seznašla na podro~ju, o katerem sicer prej nisem razmišljala.Vendar ko sem se poglobila vanj, ga ne bive~ zamenjala za nobeno drugo vrsto kirurgije. Toje izredno dinami~na stroka, niti en pacient ni povsempodoben drugemu. Vsak pacient je unikat.Lepota in izziv onkološke kirurgije je ravno v povezaviz drugimi strokami. Mene pa še posebnoprivla~ijo takšne stvari, da lahko raziskuješ in izvešve~ o biologiji posameznega tumorja in te podatkeuporabiš za smiselno na~rtovanje zdravljenja. Mojao`ja usmeritev so bili tumorji glave in vratu, kasnejetudi š~itnice.Ali ste v teh letih, ko ste se ukvarjali s to vrstotumorjev zaznali kakšen premik v številuobolelih? Obstajajo danes kakšni novi dejavnikitveganja, ki jih v~asih ni bilo?Na kongresu v Heidelbergu, leta 1994,v dru`bi svetovno znanih onkoloških kirurgov -prof. Burn (levo) in prof. Tisell.7

"Smu~anje mi je vedno veliko pomenilo.Pomembno je ravnote`je - v stroki in na smu~anju".Glavna dejavnika za pojav tumorjev glave invratu sta alkohol in kajenje, predvsem ~e ima pacientobe razvadi. Po izkušnjah, ki jih imam, se nitien bolnik, ki ni opustil vsaj ene od teh razvad, niza vedno rešil svojega tumorja. Tudi ~e je bil dobrozdravljen, tudi s kemoterapijo in obsevanjem, se jepogosto zgodilo, da se je ~ez nekaj ~asa tumor ponovnopojavil, ~eprav ne vedno na istem podro~juglave ali vratu. Pogosto se tumor pojavi na obmo~ju,kjer imata ta dva dejavnika tudi vpliv, recimo na`elodcu ali plju~ih. Ponekod po svetu zdravnikisvetujejo bolnikom, da ti razvadi opustijo, sicer jihne bodo zdravili, ker bodo ponovno `rtev iste bolezni.Zelo pa naraš~a pojavnost tumorjev š~itnice.V letu 1998 se je v primerjavi z letom 1972 številopribli`no podvojilo.Lahko porast raka š~itnice pripišemo kakšnimposebnim dejavnikom?V Evropi je veliko raziskav narejenih v zvezi zjedrsko nesre~o v ^ernobilu. Gotovo je pri tistih, kiso bili takrat otroci in mladostniki, to dejavnik tveganja,ne vemo pa, ali je to tudi pri odraslih. Ali jeporast števila bolnikov posledica boljše diagnostike,ki odkrije `e majhne tumorje ali pa je posledica razli~nihdejavnikov tveganja iz okolja. V Evropi denimoopa`ajo velik porast karcinomov š~itnice priotrocih. Ta bolezen je bila pri otrocih v zgodnjih50. letih še neznana. Kasneje so se za~eli pojavljatiredki primeri predvsem v ZDA, ki so bili verjetnoposledica obsevanja v otroški dobi zaradi pove~anihmandljev. Pri nas teh razlogov ni, ker tega na~inazdravljenja nismo uporabljali.Kakšen je odstotek ozdravitve tumorjev glavein vratu ter š~itnice?Pri tumorjih glave in vratu je to je zelo odvisnood stadija obolenja oziroma od tega, koliko je tumorrazširjen, ko pride bolnik prvi~ k zdravniku.Pri š~itnici pa je odvisno predvsem od histološkevrste tumorja. Poznamo namre~ ve~ histoloških oblikraka š~itnice, ki so razli~no agresivni. Najboljšeizglede imajo bolniki s papilarno obliko raka. Priteh rak, ~e ga zgodaj odkrijemo in pravilno zdravimo,ne skrajša `ivljenja. Najbolj agresiven, maligen,pa je anaplasti~ni rak, ki naglo zaseva v druge organe.Kakšno vlogo ima ~as pri razvoju tumorjev?Seveda je najbolje, ~e pride bolnik, ki je opazilspremembo v š~itnici, k zdravniku ~imprej. Pri nekaterihvrstah tumorjev je ~asovni interval manjpomemben, ker se razvijajo po~asi. Pri nekaterihbolnikih je bila recimo rast tumorja š~itnice takopo~asna, da je rasel tudi 10 let, tako da bolniksploh ni bil pozoren nanj. Vendar tudi ~e spremembav š~itnici zelo po~asi raste ali sploh ne, to še nepomeni, da to ni rak.Torej je zelo pomembno, da so ljudje pozornina spremembe na svojem telesu...Seveda. Vendar pa je tudi naloga splošnihzdravnikov, da znajo pravilno in pravo~asno ukrepati.Denimo, da spremembe v predelu š~itnice alina vratu ne zamenjajo za vnetje in takšnega bolnikazdravijo z antibiotiki. Zato je v primerih, kozdravnik ne ve, ali gre za vnetje ali tumor, najbolje,da zdravnik pošlje bolnika na citološko punkcijo. Stanko iglo odvzamemo vzorec celic in pod mikroskopompogledamo, ali je sprememba benigna alipa gre za maligni tumor oziroma rakavo obolenje.NOVA ODKRITJA V ZDRAVLJENJUVelikokrat beremo o novih odkritjih v onkologijina podro~ju zdravljenja raka. Ali menite,8

da bo znanstvenikom uspelo kdaj najti zdravilooziroma snov, ki bo uspešno premagala raka?Obstaja ve~ zdravil za raka in malo je verjetno,da bomo našli zdravilo, ki bo univerzalno. Se pazadnje ~asa veliko ukvarjajo po svetu in pri nas zidejo, ki pa še ni prišla v prakso, ampak je še nastopnji laboratorijskih poskusov, in sicer, da bi zavrlinastajanje `il v tumorju in s tem bi tumor propadel.To bi bila zelo dobra rešitev. Kemoterapijain zdravila, ki vplivajo na tumorske celice, namre~prizadenejo tudi normalna tkiva v organizmu, zatoimajo lahko bolniki tudi precej stranskih pojavov.Do nekaterih spoznanj na tem podro~ju smoprišli ob dolgoletnih raziskavah citostatika Vinblatina(VLB). Ta citostatik prou~ujemo `e od leta1973. V literaturi so poro~ali, da odmerki VLB, kise uporabljajo pri razli~nih tumorjih, povzro~ajosmrt celice, ko je ta v fazi delitve (mitoze). Mi smoskušali uporabiti VLB na druga~en na~in. Razli~nicitostatiki delujejo na tumorske celice v razli~nihfazah njihovega `ivljenjskega ciklusa. Druga~e povedano- tumorska celica je v nekem delu svojega`ivljenjskega ciklusa bolj kot v drugih fazah ob~utljivaza dolo~en citostatik. Problem v tumorju je vtem, da so celice v tumorju v istem ~asu v razli~nihfazah `ivljenjskega ciklusa, zato z uporabo citostatikav nekem ~asu lahko poškodujemo le del celic.Razmišljala sem takole: ~e bi uporabili zelo nizkeodmerke VLB, ki celic ne bi ubili, temve~ samozaustavili, upo~asnili med delitvijo, bi morda z dovajanjemVLB v dolgotrajni infuziji (12 do 48 ur)zaustavili v delitvi veliko število celic - kot z nekakšnimjezom. Ko bi prekinili zavoro z VLB, bi te celicemorda potovale isto~asno skozi svoj `ivljenjskikrog. Nato bi bilo treba samo še izmeriti, kdaj pridejote celice v fazo, ki je posebej ob~utljiva na nekdrug citostatik. Domnevala sem, da bi za uspeh tegadrugega citostatika zadoš~ali ni`ji odmerki, kerbi nam uspelo spraviti ve~ celic hkrati v ob~utljivofazo. To je teza o "sinhronizaciji" tumorskih celic.V literaturi prevladuje mnenje, da je sinhronizacijomo`no dose~i le na poskusnih tumorjih, pri~loveku pa ne. Mi smo dokazali, da se da dose~isinhronizacijo tudi v tumorjih pri bolnikih. Doberodgovor tumorja na kemoterapijo smo s tem na~inomdosegali s 5- do 10-krat ni`jimi odmerki citostatikov,kot so v uporabi v standardnih shemah.Pomembno je, da so bili zato tudi stranski pojavikemoterapije mnogo manjši. Takšne raziskave smolahko delali zato, ker smo imeli odli~no razvito citologijopod vodstvom prof. Us-Krašev~eve in kasnejedr. Ane Poga~nik. Za ugotavljanje, kaj se dogajav tumorju po dovajanju citostatika, so namre~potrebne citološke punkcije tumorja pred in po kemoterapiji,mikroskopske preiskave in meritve napreto~nem citofotometru, ki nam poka`ejo, kdajso se v tumorju nakopi~ile celice v taki fazi, ki jeob~utljiva na dolo~en citostatik. Ta na~in zdravljenjasmo originalno razvili na Onkološkem inštitutu.Prou~evanje VLB pa je razkrilo še druge zanimivepodatke. Ugotovili smo, da VLB poleg ustavljanjacelic v delitvi okvarja tudi vse oporne strukturev celici in zato tudi spremeni prepustnost celi~neopne. ^e uporabimo VLB pred nekim drugimcitostatikom, bo ta bolje prodrl v celico, ker jeceli~na membrana bolj propustna. Vsa ta opa`anjasmo uporabili za smiselno na~rtovanje kemoterapije.V najnovejšem ~asu pa smo tudi ugotovili s poskusina miškah v imunohistoškem laboratorijuOnkološkega inštituta, ki ga vodi prof. Gregor Serša,da VLB mo~no zmanjša prekrvavitev v tumorjih.Ta del raziskav pa `e sega v najsodobnejše smeriraziskav v onkologiji v svetu.Veseli smo, da so izsledki naših raziskav pomagalimnogim našim bolnikom, pri katerih standardnozdravljenje ni ve~ pomagalo. Ponosni smotudi, da smo raziskave delali kljub obupnim prostorskimte`avam in te`avam z opremo. To dokazuje,da so res pomembni tudi ljudje in ne samo prostori,v katerih delajo.Rekli ste, da se lahko pri razli~nih pacientihenaka vrsta tumorja razli~no obnaša. Zakaj? Jeto posledica tudi psihi~nega razpolo`enja pacienta?Vpliv psihe je pri zdravljenju zelo pomemben.^e pacient ne sodeluje, ~e se ne bori, rezultatzdravljenja ne bo dober. Seveda pa je psihi~na na-9

avnanost pacientov lahko zelo razli~na. Pri nekaterihlahko energija in borbenost ob šoku, ki ga do`ivijoob diagnozi, zelo upadeta. V takih primerih zelopomaga, ~e bolniku razlo`imo, kakšna je njegovabolezen in kakšne na~rte za zdravljenje imamo.Pri tem moramo posebej poudariti, da potrebujemonjegovo sodelovanje. Zdravljenje in sledenjebolnika je pogosto dolgotrajen postopek, v kateremmorata imeti zdravnik in bolnik partnersko vlogo.Poleg razlik v psihi~ni naravnanosti bolnikapoznamo še razlike v biologiji tumorjev v dolo~enemorganu npr. na dojki. Nekateri tumorji imajoboljši potek, bolnice imajo daljše pre`ivetje. Drugitumorji pa so bolj agresivni, pri teh je verjetnostponovitve bolezni in razsoja v druge organe ve~ja.Vzroki za razli~en potek obolenja so v razlikah medtumorji, ki jih odkriva sodobna onkologija z razli~nimiimunohistokemi~nimi in genetskimi raziskavami.Ugotovili so, da razlike v prisotnosti genov,ki pospešujejo ali zavirajo rast celic, in genov, ki zavirajoceli~no smrt, opredeljujejo tudi biološki potektumorja.Nekateri tumorji se razvijajo zelo po~asi in se pooperativni odstranitvi ne ponovijo, drugi pa so takšni,da obstaja verjetnost ponovitve, ~e bi pacientazdravili samo z operacijo. Zato sedaj skušamo ugotovititiste kategorije bolnikov, ki potrebujejo boljintenzivno zdravljenje, bolj pogoste kontrole in tiste,ki potrebujejo manj intenzivno zdravljenje. Tudipri kemoterapiji imamo bolj blage in bolj agresivnekemoterapevtske kombinacije.Bolnike vedno zanima, kakšne mo`nosti ozdravitveimajo. Kako jim odgovorite na takšnovprašanje?Denimo, da bolniku povemo, da se v strokovnih~lankih pojavlja ocena, da s to vrsto bolezni petlet pre`ivi 80 odstotkov bolnikov. To konkretnemubolniku ne pove ni~, saj ne ve, ali bo med tistimi 80ali 20 odstotki. Bolnikom povem, naj se ne obremenjujejos tem. Re~em jim:"Va`no je do`iveti naslednjiizum. Sedaj vas zdravimo na takšen na~in, kije po sedanjem znanju pri nas in v svetu najboljši.^e se bo bolezen ponovila, bo tedaj `e gotovo navoljo kakšno novo zdravilo ali na~in zdravljenja, kiga bomo lahko uporabili." Danes uspešno zazdravimobolnike z nekaterimi razširjenimi tumorji, karše donedavnega ni bilo mogo~e.ZDRAVLJENJE NE SME BITI NIKOLIHUJŠE OD BOLEZNISe vam je kdaj zgodilo, da se pacient potem,ko mu pojasnili, kakšna je njegova bolezen inkakšno bo zdravljenje, s tem ni strinjal?Tudi s tem se sre~amo, vendar si mora zdravnikv takšnih primerih vzeti ~as. Lahko se zgodi, da seob prvem pogovoru bolnik ne strinja z zdravljenjem.V tem primeru se je potrebno z bolnikomponovno sre~ati in se pogovoriti, zakaj se ne strinja.Velikokrat se zgodi, da bolnik ne sprejme na~inazdravljenja iz osebnih razlogov ali zaradi opravil, kise mu zdijo bolj pomembna, recimo delo na polju.Kar nekajkrat sem se sre~ala z bolniki, ki so odklonilivsakršno zdravljenje. Vendar ko sem se z njiminatan~no pogovorila, so potem zdravljenju sprejeli,ker so razumeli, kaj jim ponujamo in kakšne mo`nostiimajo. Pogosto bolnik potrebuje dolo~en ~as,da se odlo~i. To je tako kot z vsemi odlo~itvami, kiso zelo pomembne in posegajo v naše `ivljenje. Pogostobolnika, ki se boji zdravljenja, prepri~a, ~emu poveš, da nikoli ne svetujemo zdravljenja, ki bibilo hujše od njegove bolezni. Vedno skušamo storitivse, da mu te`ave zmanjšamo in podaljšamo`ivljenje. Mislim, da ima veliko bolnikov odpor dozdravljenja zaradi nerazumevanja, premalo razlagein ker si ne vzamemo dovolj ~asa za pogovor in premislek.Vendar pa se kljub temu nekateri pacienti zatekajotudi k alternativnemu zdravljenju...Ni~ nimam proti alternativnemu zdravljenju,seveda ~e bolnik ob tem ne opusti zdravljenja, ki gapriporo~ajo zdravniki. Alternativno zdravljenje imaverjetno pozitiven psihi~en u~inek na bolnika, daima poleg tega, kar mi delamo, tudi sam ob~utek,da je naredil nekaj zase. Dobra stran alternativnegazdravljenja je, ~e to bolnika motiva v borbi protibolezni. Raziskave so pokazale, da se takrat imunskisistem aktivira in to je v pomo~ standardnemu10

to, da se mu je `ivljenje spremenilo. Nikdar se ne ve,kakšna bo njegova usoda. To so hude stvari. Zato taknjiga pravi, da je dobro, da na koncu vsakega takegarazgovora vprašamo bolnika, kaj si je zapomnil izpogovora. Zelo pogosto bolnik pove nekaj drugegain ne tisto, kar si mu povedal. To se lahko zgodi izrazli~nih razlogov. Da je hotel to, kar je izvedel, izbrisatiiz svoje zavesti, ali pa da je bil prizadet zaradidiagnoze in prvega sre~anja z njo.PROSTOR - VE^EN PROBLEMS kolegi z Onkološkega inštituta na Evropskem kongresuonkoloških kirurgov v Švici, leta 1998.zdravljenju. Seveda pa bi bilo zelo narobe, ~e bi obalternativnem zdravljenju bolnik opustil medicinskozdravljenje. Zgolj alternativno zdravljenje pritumorjih seveda ni dovolj.Neko~ ste dejali, da je pomembno, da se na podro~juznanosti izra`amo z jasnimi besedami.Enako verjetno velja tudi v odnosu zdravnika dobolnika...To je izjemno pomembno. Na `alost nas na fakultetiin tudi kasneje v podiplomskem obdobju oumetnosti komunikacije z bolnikom ni u~il nih~e.Pred kratkim sem dobila v roke zanimivo knjigo znaslovom "Veš~ine komunikacije z bolniki." Glavnamisel te knjige je, da skuša zdravnik ponavadi bolnikurazlo`iti bolezen s svojega vidika. Bolnici recimopovemo, da ima bulo na prsih, da bomo naredili citološkopreiskavo, potem bomo bulo izrezali in pogledalipod mikroskopom. Vendar je vprašanje, ~e jeto tisto, kar jo skrbi. V primeru, ki ga navajam, jebolnica rekla, da jo skrbi le to, ~e bo citološka punkcijarazsula njene celice raka po telesu, da bi ji to škodovalo.Lahko se zgodi, da govorimo drug mimo drugega,zato je pametno, da bolnika vprašamo, kaj je njegovproblem, kaj ga skrbi. Nato mu pojasnimo našna~in gledanja na njegovo bolezen in kaj predlagamo.Pogosto se zgodi, da bolnik posluša, a ne sliši.Ne dojame tega, kar smo mu povedali, ker je prizadet,ker smo mu povedali diagnozo, ker se ni v`ivel vNa Onkološkem inštitutu ste `e skoraj štiridesetlet. Onkologija je v teh letih dosegla velik napredek,nekatere stvari pa se skoraj niso spremenile.Prostorske razmere so še vedno problem...To je res. Menim, da je to posledica tega, da je bilaleta 1962, ko sem prišla na inštitut, tu majhna ekipa.Vsi smo imeli veliko strokovnega dela in so nasvodilni v dr`avi morda premalo "slišali", ~eprav smose vsi zelo trudili z obveš~anjem in prepri~evanjempolitikov, javnosti in zdravnikov o prostorskih stiskahonkološkega inštituta. Najve~ je na tem podro~junaredila dolgoletna direktorica inštituta prof. dr.Bo`ena Ravnikar.V najnovejšem ~asu ka`e, da bo le prišlo do premikovna bolje in bo spet stekla gradnja novega inštituta,ki je zastala zaradi pomanjkanja denarja. Ministrstvoza zdravje pa tudi razume naše potrebe poopremi in nam skuša pomagati.Sedaj ste sicer upokojeni, kljub temu pa še vednoostajate tesno povezani z inštitutom.V pokoju sem tri leta, delam pa še na raziskovalnemin pedagoškem podro~ju. Z bolniki ne delamve~, razen s tistimi, ki so vklju~eni v raziskovalni projekt;to je z bolniki, ki imajo individualno terapijo,ker standardna ni ve~ u~inkovita.Sodelujem tudi v konziliju za obolenja š~itnice.Kar se strokovnega dela ti~e, sem se potrudila svojeznanje pravo~asno posredovati mlajšim kolegom kirurgomin upam, da me bodo v znanju presegli in vuvedli v onkologijo še veliko novega.Alenka Koporc11

V Sloveniji, kjer je lymska borelioza endemi~na,je bolezen znana `e ve~ desetletij.Povzro~itelj bolezni je bakterija - Borreliaburgdorferi sensu lato, ki jo prenašajo klopi.LYMSKA BORELIOZAprim. dr.Vera Maraspin-^arman, dr. med.Vsakdo lahko zboli za boreliozo in marsikateribolnik z rakom je `e imel še dodatne te`ave zaradi tega.Pri nas vsako leto na novo zboli okoli 3000 ljudi.Z incidenco 150 obolelih na 100.000 prebivalcev seSlovenija uvrš~a v sam evropski vrh. Da bi tudi bralciOkna kaj ve~ zvedeli o tej bolezni, ki jo prenašajoklopi, smo za prispevek zaprosili prim. dr. Vero Maraspin-^arman,dr. med. s Klinike za infekcijskebolezni in vro~inska stanja v Ljubljani.Lymska borelioza je po vsem svetu precej razširjenazoonoza. Nekatere pojavne oblike bolezni so vEvropi `e dolgo poznane, prvi~ pa je bila celovitoopisana pred 25 leti v mestecu Old Lyme v ameriškidr`avi Connecticut, kjer se je pojavila v epidemi~niobliki. Na bolezen so lokalne zdravstveneoblasti opozorile matere, ki so opazile, da v njihovemkraju oboleva nenavadno veliko otrok zasklepno revmo. Opravili so epidemiološko raziskavo,ki je pokazala, da so otroci obolevali sezonsko,ve~ina pa je imela pred tem vbod klopa in posledi~nonastanek zna~ilne rde~ine, imenovane erythemamigrans. Kmalu so potrdili, da bolezen prenašajoš~itasti klopi iz rodu Ixodes. Leta 1982 jeWilliam Burgdorfer odkril v klopih povzro~iteljabolezni, svedrasto bakterijo - spiroheto, ki so jo ponjem imenovali Borrelia burgdorferi sensu lato.Borrelia burgdorferi sensu lato je glede na genotipskelastnosti razdeljena na štiri vrste, ki pri~loveku lahko povzro~ijo bolezen. To so: B. burgdorferisensu stricto, B. afzelii, B. garinii in B. bissettii.V ZDA povzro~a bolezen B. burgdorferi sensustricto, v Evropi pa so zastopane vse štiri vrsteborelij. V zadnjem ~asu poro~ajo še o novih genotipihborelij, vendar zaenkrat zanje še ni znano, alipovzro~ajo bolezen pri ljudeh.Borelije lahko napadejo pri ~loveku razli~natkiva. Doslej so uspeli osamiti povzro~itelja lymskeborelioze pri ~loveku iz ko`e, krvi, mo`ganske teko~ine,mo`gan, sklepne ovojnice, sklepne teko~ine,sr~ne mišice, vranice, šarenice in tkiv ploda; prieksperimentalno oku`enih hr~kih pa še iz vranice,o~i, jeter, ledvic, testisov in mo`gan.Rezervoar bolezni predstavljajo gozdne `ivali,razširjena je v zmernem klimatskem pasu,zbolevajo pogosteje `enske kot moški.Bolezen je razširjena v zmernem klimatskempasu vseh celin. Epidemiološki rezervoar boleznipredstavljajo gozdne `ivali, zlasti mali glodalci insrnjad, pa tudi ptice. Prenašajo jo š~itasti klopi izrodu Ixodes: v Evropi Ixodes ricinus; v ZDA Ixodesscapularis in Ixodes pacificus ter redko Amblyommaamericanum; v Aziji Ixodes persulcatus. VZDA se v razli~nih obmo~jih dele` oku`enih klopovgiblje od 0 do 50%. Pri nas je oku`enih pribli`nodo 50% odraslih klopov in 1/3 nimf. Po ocenahobstaja v naših krajih pribli`no 1 % mo`nosti,da po vbodu klopa zbolimo za lymsko boreliozo.Bolezen lahko prenašajo tudi `u`elke, kar pa je epidemiološkomanj pomembno.Obolevajo osebe vseh starosti, pogosteje `enske(60%) kot moški (40%). Sezonsko pojavljanje boleznije najbolj izra`eno pri zgodnji lokalizirani oblikilymske borelioze, ki je najpogostejša od majado oktobra, z vrhuncem v treh poletnih mesecih.12

Ostale pojavne oblike bolezni se javljajo bolj enakomernoskozi celo leto.Bolezen nastane, ko oku`eni klop vbrizgaborelijo v ko`o, ki se nato po krvi ali limfizazsejejo po telesu.Oku`ba pri ~loveku nastopi, ko klop med sesanjemkrvi vbrizga borelije v ko`o. Ko`ne spremembe,ki se razvijejo na mestu vboda, so posledica širjenjaborelij po ko`i. V nekaj dneh do nekaj tednihse Borrelia burgdorferi sensu lato preko krvi alilimfe razseje v razli~na tkiva, pri ~emer se lahko pojavijoše spremljajo~i splošni simptomi. Razsojusledi razli~no dolgo latentno obdobje, ki traja odnekaj dni do nekaj tednov ali mesecev ali celo let.Nato se oku`ba lokalizira in klini~no manifestira sprizadetostjo posameznih organov ali organskih sistemov.Klju~ni imunski mehanizem, ki nadzira razvojlymske borelioze, pri ~loveku še ni znan; pomembniso tako celi~ni kakor tudi humoralni mehanizmi.Glede na antigensko heterogenost je mo`no,da obstoja razli~en imunski odgovor na genomskorazli~ne vrste borelij.Klini~na slika bolezni je lahko zelo razli~na,kot tudi njen potek, ki se ka`e v treh stadijih.Lymska borelioza lahko prizadene razli~ne organskesisteme in se zato ka`e s pestro klini~no sliko.Bolezen poteka v treh obdobjih in je, podobnokot sifilis, razdeljena v zgodnjo lokalizirano, zgodnjodiseminirano in kasno oku`bo. Zna~ilno je, daje klini~na slika redko popolna. Potek bolezni jerazli~en in spremenljiv. Bolnik lahko zboli z enosamo pojavno obliko bolezni ali pa se simptomistadijev prekrivajo. V~asih se bolezen poka`e šele,ko je `e v kasni fazi.• Zgodnja lokalizirana lymska borelioza (Istadij).Erythema migrans se razvije v obdobju enegameseca na mestu, kjer povzro~itelj vstopi skozi ko-`o in predstavlja zna~ilno ko`no spremembo zgod-nje lokalizirane oblike bolezni. Pri odraslih bolnikihje pribli`no polovica teh sprememb lokaliziranihna spodnjih okon~inah, ostali so razporejenidrugje po telesu. Ko`ne spremembe so ovalne aliokrogle, homogene ali kolobarjaste in se postopomave~ajo. Erythema migrans dose`e velikost odnekaj cm do ve~ kot en meter, kar grobo korelira strajanjem ko`nih sprememb. Pri polovici bolnikovso lahko prisotni lokalni simptomi, kot so: srbenje,pe~enje in/ali bole~ine. Erythema migrans lahkospremljajo splošni simptomi in znaki, kot so: glavobol,utrujenost, bole~ine v mišicah in sklepih.Borelijski limfocitom sodi med redke oblikezgodnje lokalizirane lymske borelioze. Gre za ko`nospremembo, ki se pri odraslih pojavlja najpogostejena prsni bradavici; pri otrocih pa na ušesnime~ici in mošnji, redko so mo`ne tudi druge razporeditve.Razvije se v neposredni bli`ini vbodaklopa, v~asih v povezavi z erythema migrans. Pojavise kot modrikasto-rde~a zatrdlina, velikosti 1-3cm in povzro~a podobne lokalne in/ali splošne te-`ave kot erythema migrans. Praviloma traja ve~tednov ali celo mesecev.• Zgodnja diseminirana lymska borelioza(II. stadij).V nekaj dneh ali tednih se lahko spirohete razširijoiz ko`e po krvi ali limfi v notranje organe, karpovzro~i zgodnjo razsejano obliko bolezni. Le-ta seka`e s prizadetostjo:– ko`e (multipli erythema migrans),– `ivcev (meningitis, ohromitve mo`ganskih aliperifernih `ivcev, encefalitis),– sklepov (bole~ine v sklepih, kratkotrajni napadiartritisa),– srca (atrioventrikularni bloki I-III., vnetje sr~nemišice in osr~nika),– o~i ali mišic.V tej fazi bolezni bolnike pogosto spremljajosplošno slabo po~utje in utrujenost.• Kasna lymska borelioza (III. stadij).13

Kasna oku`ba se razvije v enem letu ali ve~ odza~etne oku`be in se ka`e s kroni~nimi spremembami,ki prizadenejo:– ko`o (acrodermatitis chronica atrophicans),– sklepe (dolgotrajni napadi artritisa ali kroni~niartritis) in– `iv~ni sistem (kroni~ni encefalomielitis, poliradikulopatija).Acrodermatitis chronica atrophicans se pojavljaprete`no pri odraslih osebah in prizadane predvsemoddaljene dele okon~in (hrbtiš~e rok, podlahti,stopala, goleni). Ko`a postane najprej modrikasto-rde~kastoobarvana, nekoliko otekla in lahkorahlo bole~a. S~asoma se pri~ne tanjšati, postaneprevelika in ohlapna, se guba in svetlika, skoznjoprosevajo `ile. Ob tem imajo bolniki lahko še prizadetesklepe.Artritis ali vnetje sklepov se ka`e predvsem zoteklino, bole~ino in pridru`enim teko~inskim izlivom.Najve~krat je prizadet samo en veliki sklep,lahko pa gre za prizadetost posameznih nesimetri~nihvelikih sklepov.Kroni~ni encefalomielitis se ka`e z motnjamispomina in koncentracije, motnjami zaznavanja,~ustveno labilnostjo, zaspanostjo.Raziskave ka`ejo, da se potek bolezni nekolikorazlikuje v ZDA in v Evropi, kar povezujejo z razli~nimigenotipi borelij. V ZDA, kjer bolezen povzro~aBorrelia burgdorferi sensu stricto, je namre~opisan pogostejši pojav splošnih te`av pri zgodnjilokalizirani obliki lymske borelioze, medtem kopojava limfocitoma in acrodermatitis chronicaatrophicans skoraj ne poznajo. V Evropi, kjer medtremi zastopanimi genotipi povzro~a bolezen najpogostejeBorrelia afzelii, je potek zgodnje borelijskeinfekcije milejši, zasledimo pa tudi vse pojavneoblike bolezni.Lymska borelioza v nose~nosti je nevarnatudi za plod.V dolo~enem trenutku bolezni borelije iz ko`evdrejo v krvni obtok in se tako razsejejo v razli~neorgane, med drugimi tudi v posteljico, prehajajopreko nje in dose`ejo plod. V nekaterih primerih jetransplacentaren prenos B. burgdorferi dobro dokazantako pri nezdravljenih kakor tudi pri peroralnozdravljenih nose~nicah, kjer so opisani prezgodnjiporod in razli~ne okvare ploda (abnormnostisrca in o`ilja, izpuš~aj ob rojstvu, smrt ploda,mrtvorojenost, smrt novorojen~ka, sindaktilija,kortikalna slepota in hidrocefalus s spino bifido).Glede na poro~ila o mo`nem prenosu Borreliaeburgdorferi na plod in posledi~nih neugodnihizidih nose~nosti, uporabljamo za zdravljenje vvseh treh obdobjih nose~nosti parenteralne antibiotike.Diagnozo bolezni omogo~ajo klini~na slika,serološke preiskave za ugotavljanje specifi~nihprotiteles in osamitev borelije iz tkiv alitelesnih teko~in.Diagnoza tipi~nega erythema migrans je klini~na,saj je ko`na sprememba tako zna~ilna, da postavimobrez te`av diagnozo na prvi pogled. Delbolnikov se ne spominja, da bi imelo erythema migrans.Pri takih bolnikih je postavitev diagnoze pritej zelo raznoliki bolezni te`avna in zanjo potrebujemododatne diagnosti~ne postopke. Pri vsakdanjemdelu uporabljamo za potrditev oku`be serološkepreiskave, s katerimi dolo~imo specifi~naprotitelesa razreda IgM in IgG z imunofluorescen~nometodo (z absorbcijo ali brez absorbcije),ELISA metodo ali z Western blotom. Serološkepreiskave so pri zgodnji oku`bi v ve~ kot poloviciprimerov negativne, bodisi zaradi premalo ob~utljivemetode ali zaradi prezgodnjega odvzema vzorcev.Pri bolnikih s sumljivo klini~no sliko in negativnimiserološkimi preiskavami ponovimo testepo 2 mesecih in v kolikor opazimo porast titrovprotiteles, ima tak obrat diagnosti~en pomen. Visokopozitivne serološke teste najdemo pri bolnikihs kasno obliko lymske borelioze. Bolniki, ki sozgodaj prejeli antibiotike, lahko ostanejo serološkonegativni. Na endemskem podro~ju pa imamo tudiosebe, ki imajo visoko pozitivne serološke teste,vendar brez znakov bolezni, kar pomeni, da je prišlodo tihe oku`be. Diagnosti~no pomembne vred-14

nosti titrov protiteles so za posamezne laboratorijerazli~ne. Poleg klini~nih in epidemioloških podatkovo posameznem bolniku so za vrednotenje serološkihpreiskav potrebne tudi izkušnje.B. burgdorferi identificiramo v tkivih s srebrenjemali z imunohistokemi~nimi metodami. Najzanesljivejšadiagnosti~na preiskava za dokaz borelijje osamitev iz tkiv ali telesnih teko~in, vendar jete`avna. V diagnostiki se uporablja tudi veri`nareakcija s polimerazo-PCR, vendar je potrebnovrednost testa še preveriti oziroma potrditi.Diferencialna diagnostika je zelo obširna,saj so pestre klini~ne slike podobne številnimdrugim boleznim.Glede na pestro klini~no sliko in raznolik poteksi je tudi lymska borelioza prislu`ila vzdevek "velikiposnemovalec", kot nekdaj sifilis. Diferencialnadiagnoza bolezni je zelo obširna. Tipi~ni erythemamigrans nam `e sam zadostuje za klini~no postavitevdiagnoze, pri netipi~nih ko`nih spremembahpa diferencialno diagnosti~no pridejo v poštev glivi~nespremembe, šen, lokalna alergi~na reakcija,ekcem, granuloma annulare in nekatere redke ko`nespremembe. V dvomljivih primerih si za postavitevdiagnoze pomagamo z osamitvijo Borreliaeburgdorferi in v~asih s histološkim pregledom ko-`e, s pomo~jo katerega lahko izklju~imo druge bolezni.Pri bolnikih s prizadetostjo `iv~evja moramoizklju~iti meningitis drugega izvora, multiplo sklerozo,tumorje, druge bolezni `iv~evja in psihiatri~nebolezni. Pri bolnikih s prizadetostjo sklepov jenemalokrat potrebno izklju~iti revmatska obolenja.Zdravljenje borelioze z antibiotiki je u~inkovito,vendar ostajajo številna vprašanja šenerešena.Zdravljenje z antibiotiki se je izkazalo kot u~inkovitov vseh obdobjih borelijske oku`be, zlasti vzgodnji lokalizirani obliki. Znano je, da nezdravljenerythema migrans vedno izgine spontano, vendarz antibiotiki praviloma skrajšamo trajanje ko`nihsprememb in navadno prepre~imo napredova-nje bolezni. Pri bolnikih v prvem obdobju bolezniobi~ajno uporabljamo peroralne antibiotike: penicilinV, tetracikline, nekatere cefalosporine in makrolide.Zdravljenje traja praviloma 14 dni. Bolnikev drugem ali tretjem stadiju (z zgodnjo diseminiranoali kasno obliko) bolezni zdravimo prav tako14 dni oz. 21 dni, vendar praviloma s parenteralnimiantibiotiki.Uspeh zdravljenja je najboljši pri bolnikih zzgodnjo obliko bolezni, kjer jih ve~ina ozdravi. Pribolnikih z napredovano obliko bolezni s prizadetosjosklepov je ozdravljenih oz. izboljšanih pribli`nopolovica, pri tistih s prizadetostjo `iv~evja pa jeuspeh zdravjenja še nekoliko slabši.Pri zdravljenju lymske borelioze ostajajo nerešenaše številna vprašanja. Še vedno ne vemo, kateriantibiotik je pri zdravljenju naju~inkovitejši inkateri na~in zdravljenja je najprimernejši. Prav takoostajajo nepojasnjeni vzroki za neuspešnostzdravljenja z antibiotiki.Izhod bolezni po zdravljenju je zlasti v zgodnjemobdobju bolezni praviloma ugoden, v kasnemobdobju pa je pogosta nepopolna ozdravitev.Smrtni izid je izjema. Mo`ne so ponovne oku`be.Za prepre~evanje bolezni je pomembnazaš~ita pred vbodom klopa, skrbno odstranjevanjeklopov in opazovanje vbodnega mesta.Specifi~no cepivo je še v fazi preizkušanja.Najpomembenjši nespecifi~ni ukrep predstavljazaš~ita pred vbodom klopa. Z uporabo zaš~itneobleke in repelentov prepre~imo ali ote`ko~imoklopu, da se prisesa. Obla~ila naj bodo svetla, gladkain naj pokrivajo ~im ve~ ko`e (srajca z dolgimirokavi; dolge hla~e, zataknjene za nogavice; zaprti~evlji; pokrivalo). Repelente uporabljamo na oblekiin izpostavljeni ko`i, upoštevati pa moramo navodiloproizvajalca o trajanju zaš~ite.Pomembno je, da prisesanega klopa ~imprejodstranimo. Po vrnitvi iz narave moramo zatoskrbno pregledati telo, obla~ila in predmete, ki sobili izpostavljeni. Kadar najdemo prisesanega klopa,ga poskušamo odstraniti celega. S pinceto gaprimemo ~im bli`je ustnemu delu in ga s po~a-15

snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo. Ranico razku`imoin si umijemo roke.Vbodno mesto moramo opazovati en mesec. Vkolikor se razvije na tem mestu rde~ina ali slabopo~utje, je potrebno obiskati zdravnika. Pri nekaterihosebah se po vbodu klopa razvije lokalna alergi~nareakcija ko`e, ki se ka`e z rde~ino, srbe`em inpogosto oteklino. ^e omenjene spremembe izginejospontano v nekaj dneh do enega tedna, posebnoukrepanje ni potrebno. V kolikor te ko`ne spremembene izginejo v enem tednu ali se celo ve~ajo,je potrebno poiskati zdravniško pomo~.Med specifi~ne ukrepe za prepre~evanje lymskeborelioze sodi cepljenje. Cepivo je `e izdelano, vendarje še v fazi preizkušanja.Preventivno jemanje antibiotikov po vboduklopa ne pride v poštev, saj je potrebno upoštevatineugoden vpliv antibiotikov na ~loveka ter uni~ujo~ivpliv na bakterije nasploh, poleg tega pa tudi zekonomskega vidika preventivno jemanje antibiotikovni upravi~eno.Kajti ~lovek ni upravi~endo svojega imenaVera Maraspin-^armanle zavoljo pokon~ne hoje po dveh nogahali branja in pisanjain izkazovanja tiso~ev primerovsvoje delavnosti …Olga Cerar,dr. med.ANEMIJA IN RAKSistemsko zdravljenje raka je za mnoge bolnikezelo obremenjujo~e. Zaskrbljeni so zaradi telesne oslabelostiin iz~rpanosti misle~, da je bolezen napredovala.Vendar je slabo po~utje pogosto lahko tudi posledicaanemije. Anemijo pa je mogo~e tudi zdraviti. Zaboljše razumevanje zapletenega dogajanja v telesusmo za prispevek zaprosili internistko onkologinjoOlgo Cerar, dr. med. iz Onkološkega inštituta vLjubljani.V zadnjem desetletju drugega tiso~letja smopoleg iskanja novih zdravil, citostatikov, pa tudidrugih zdravil, ki sistemsko vplivajo na rakave bolezni,veliko truda posvetili iskanju zdravil, ki bizmanjšala stranske u~inke sistemskega zdravljenja,predvsem zdravljenja s citostatiki. Prvo odkritje sobili antiemetiki – zdravila, ki so bistveno zmanjšalabruhanje, pa tudi omilila slabost ob kemoterapiji.Kasnejše raziskave pri bolnikih na sistemski terapiji,predvsem na kemoterapiji in bolnikih, ki sotako zdravljenje `e zaklju~ili, pa so pokazale, dabruhanje in slabost ne predstavljata ve~ simptoma,ki bi se ga bolniki najbolj bali, ali ga najpogostejeomenjali. Na prvo mesto so uvrš~ali slabo po~utje,utrujenost, kar v anglosaksonski literaturi ozna~ujepojem »fatigue«. Kasnejše raziskave so pokazale,da sta vsaj deloma utrujenost in slabo po~utje posledicaanemije (slabokrvnosti), to je zni`anja rde-~ih krvni~k in posledi~no hemoglobina v krvi.Za nastanek anemije pri raku obstajajorazli~ni vzroki. Bolniki se slabo po~utijo in soutrujeni.16

Anemija lahko nastane pri bolnikih z rakom zaradirazli~nih vzrokov: krvavitve, zdravljenja s citostatiki,zaradi same narave rakave bolezni itd. Pojavise takrat, ko nivo hemoglobina pade pod vrednost120 g/l pri `enskah in pod 140 g/l pri moških.@e blaga slabokrvnost lahko povzro~i izrednoslabost, utrujenost oz. »fatigue«, in tako vpliva nafizi~ne in psihi~ne sposobnosti bolnikov. To se ka-`e v hitri utrujenosti, manjši koncentraciji, tudi vdepresiji, manjši sposobnosti za opravljanje vsakdanjihopravil. Bolniki niso sposobni opravljativseh svojih dru`inskih in socialnih obveznosti.Zdravljenje anemije s transfuzijo ima tudineza`elene stranske u~inke.Do nedavnega je bilo zdravljenje anemije pogojenoz ugotovitvijo vzroka - zakaj je nastala pri dolo~enirakavi bolezni. Nato smo jo pogosto zdravilis transfuzijami krvi oz. z nadomeš~anjem eritrocitov.Danes vemo, da je zdravljenje z nadomeš~anjemkrvi s transfuzijo povezano s stranskimi u~inki,kot so: alergi~ni sopojavi, mo`nost nastankasenzibilizacije, infekti. Tem sopojavom bi se radiizognili, zato je znanost iskala nove mo`nosti.Novo zdravljenje z eritropoetinom, kivzpodbuja tvorbo rde~ih krvni~k.Razvoj tehnologije je v zadnjem desetletjuomogo~il pridobivanje eritropoetina z rekombinantnotehniko. Eritropoetin je hormon, ki ga tvorijonaše ledvice, zato da vzdr`ujemo normalno eritropoezo(tvorbo rde~ih krvni~k). Pri dolo~enihbolezenskih stanjih ali pri zdravljenju z nekaterimizdravili pa se lahko nivo eritropoetina zni`a. Takovemo, da je nivo eritropoetina zni`an pri anemiji,ki nastaja pri bolnikih s kroni~no ledvi~no odpovedjoin se zdravijo s hemodializo ali peritonealnodializo. Danes slabokrvnost pri teh bolnikih zdravijoz rekombinantnim eritropoetinom.Po sintezi in za~etku uporabe eritropoetina zazdravljenje anemije pri kroni~nih boleznih smo sevedaza~eli uporabljati in klini~no preiskušati uporabotega zdravila tudi pri bolnikih z rakom in slabokrvnostjo.Prve študije in raziskave so bile usmerjenev zdravljenje slabokrvnosti, povzro~ene skemoterapijo s preparati cisplatine, za katere smovedeli, da bolnikom zni`ujejo nivo eritropoetina.Kasnejše raziskave pa so bile usmerjene v zdravljenjeanemije pri bolnikih, ki prejemajo druge vrstekemoterapijo, brez preparatov cisplatine.Nove ugotovitve poudarjajo pomen primarneganivoja hemoglobina za uspešnejšezdravljenje raka.V zadnjem ~asu znanstveniki raziskujejo in iš-~ejo povezave med primernim nivojem hemoglobinain obsevanjem ter rezultatom takega zdravljenja.Prav tako poskušajo odgovoriti na vprašanje,kako je normalen nivo hemoglobina povezan zmanjšo utrujenostjo, boljšim po~utjem in izboljšanjemkvalitete bolnikovega `ivljenja v ~asu sistemskegazdravljenja. Prav tako pa tudi preizkušajo inskušajo dokazati, da je primeren nivo hemoglobinamed sistemskim zdravljenjem povezan tudi z boljšimizidom zdravljenja.Primeren nivo hemoglobina namre~ zagotavljave~jo oskrbljenost tumorskega tkiva s kisikom, karje pomembno pri zdravljenju s citostatiki in obsevanjem.Na Onkološkem inštitutu skrbno spremljamobolnikove te`ave in zdravimo anemijo.Tudi na Onkološkem inštitutu, kot nacionalniustanovi, smo v zadnjem desetletju za~eli uvajati inuporabljati eritropoetin za zdravljenje anemije pribolnikih z rakom. Izdelani so takoimenovani standardi,kjer so opisane indikacije za tako zdravljenje.Verjetno se je `e marsikdo med bralci Oknatudi `e sam sre~al s takim podpornim zdravljenjem.Zaenkrat je zdravljenje vezano na 3-krat tedenskoaplikacijo zdravila, ki se daje subkutano (podko`no).Proizvajalecpredvideva, da bomo lahkokmalu dobili tako zdravilo, ki bi ga aplicirali 1-krattedensko. ^eprav je zdravilo v obliki ampule zasubkutano dajanje, pa je na~in aplikacije tako poenostavljen,da lahko marsikaterega bolnika priu~i-17

mo, da si zdravilo daje sam in je lahko doma. Obi-~ajno za~etno predpisano zdravljenje traja tri tedne.Nato v primeru primernega porasta hemoglobinaz njim nadaljujemo; predvidoma ves ~aszdravljenja s citostatiki.Nekateri bolniki morajo ob eritropoetinu jematiše preparat `eleza. Rde~e krvni~ke vsebujejohemoglobin; njegov pomemben del je `elezo. ^enivo `eleza v telesu ni dovolj visok, je potrebno dodajatiše `elezo.Zaklju~ujem s povzetki raziskav, ki sospodbudni.• Številne klini~ne študije so potrdile, da lahkouporabljamo rekombinantni eritropoetin zazdravljenje slabokrvnosti (anemije) pri bolnikihz rakom in se s tem izognemo transfuzijamoz. zmanjšamo njihovo uporabo.• Študije so tudi potrdile klini~ni vtis, da je primerennivo hemoglobina povezan z zmanjšanjemdolo~enih stranskih u~inkov zdravljenja,predvsem utrujenosti in slabega po~utja, kar izboljšujekvaliteto bolnikovega `ivljenja.• Novejše študije se posve~ajo odgovorom navprašanje, ali ni primeren nivo hemoglobina(ali druga~e povedano odsotnost anemije) povezantudi z boljšimi rezultati zdravljenja s citostatikioz. s sistemsko terapijo in obsevanjem.Olga CerarMarjeta Stanovnik,dr. med.RAK PROSTATEZa rakom prostate zbolevajo predvsem starejšimoški. Za u~inkovito zdravljenje je pomembna ~imzgodnejše ugotovitev bolezni, pri ~emer je potrebnotudi bolnikovo poznavanje bolezenskih te`av. Zatosmo za prispevek zaprosili internistko-onkologinjoMarjeto Stanovnik, dr. med. z Onkološkega inštitutav Ljubljani.Prostata je spolna `leza, ki jo imajo samo moški.Po obliki in velikosti je podobna divjemu kostanju,le`i pa tik pod mehurjem, tako da jo lahkootipamo s prstom skozi zadnje ~revo - danko. Skozitkivo prostate poteka se~nica, po kateri izteka se~iz se~nega mehurja in semen~ice iz mod. Prostataizlo~a posebno teko~ino, ki se med spolnim aktompomeša s semen~icami in pove~a njihovo gibljivost.S starostjo se prostata pove~a, v~asih takomo~no, da zapre pretok se~a iz mehurja. V tem primerupravimo, da se je "zaprla voda". Ko se naberev mehurju velika koli~ina se~a, se pojavijo hudebole~ine v spodnjem delu trebuha in potrebno jeuvesti cevko (kateter) v mehur, po kateri bo iztekalse~. ^e pa to zaradi tesne zapore ni mo`no, je ediniizhod kirurški poseg.S starostjo se prostata lahko pove~a zaradirazli~nih vzrokov.Vzrok za pove~anje prostate je lahko vnetje alibenigna oz. maligna rast. Pri benignem pove~anjuse lahko del ali cela prostata pove~a, kar povzro~amoškemu motnje pri mokrenju (uriniranju), kotso pogostejše mokrenje, stanjšan curek se~a, podaljšan~as mokrenja, ob~utek neizpraznjenega18

mehurja. Z zdravili je mo`no benigno pove~anoprostato zmanjšati, ~e pa so zapore se~a prepogoste,je potreben manjši kirurški poseg, s katerim sedel prostate operativno odstrani; s tem se sprostipritisk na se~nico in voda (urin) za~ne normalnoodtekati.Pri raku prostate, se te`ave, ki so zna~ilne za benignopove~anje prostate, pojavijo kasneje. V ve~iniprimerov za~ne rakaste tkivo rasti na obodu prostatein se nato širi proti sredini. Te`ave se pri~nejošele, ko tumorsko tkivo za~ne stiskati se~nico.Niso pa redki primeri, ko rak nastane v `e prej pove~aniprostati in lahko te`ave, ki sicer trajajo `e leta,prikrijejo novo nastalega raka.Pogosto je lahko prvi znak bolezni bole~ina vkosteh, ki nastane zaradi zasevkov raka v kosti. Vteh primerih je diagnoza te`ja, saj ima veliko starejšihmoških kroni~ne starostne spremembe okostja,ki so povezane z dolgoletno bole~ino. Pozorni moramobiti, ~e se zna~aj in mo~ bole~ine spremenitain ~e ima ob tem bolnik še te`ave pri mokrenju.Za diagnozo raka prostate je potrebno ve~preiskav, potrdimo pa jo z mikroskopskimpregledom tkiva.Pri sumu na obolenje prostate, benigno ali maligno,je najprej potrebno natan~no izprašati bolnikao vseh njegovih te`avah, pregledati kri in skozi~revo pretipati prostato. Rakavo spremenjena prostataje trda in gr~asta, benigno pove~ana pa mehkejšain gladka. ^e pa je v krvi še zvišana vrednostPSA (prostata specifi~ni antigen), obstaja velikamo`nost rakavih sprememb. V tem primeru je potrebnoopraviti še ultrazvo~ni pregled prostate invzeti ve~ vzor~kov tkiva prostate za mikroskopskipregled. Diagnozo raka prostate lahko potrdimosamo z mikroskopskim pregledom tkiva. V primerubole~in v kosteh pa opravimo še izotopsko preiskavocelotnega okostja.Rak prostate je bolezen starejših moških. Prinas in v svetu število obolelih mo~no naraš~a, kerse tudi `ivljenjska doba moških podaljšuje. Po podatkiregistra raka je v Sloveniji leta 1997 na novozbolelo 427 moških. Od teh jih je 350 zbolelo po65.letu starosti. V tej starosti je rak prostate nadrugem mestu obolevnosti, pri moških, takoj zarakom plju~.Na nastanek raka prostate vplivajo zunanjiin notranji dejavniki.Vzroki za nastanek raka prostate še niso znani.Vemo pa, da na razvoj raka vplivajo tako zunanjikot notranji dejavniki.Med zunanjimi dejavniki najve~ji pomen pripisujejona~inu prehrane. Tveganje pove~ujejo hranabogata z nasi~enimi `ivalskimi maš~obami, zmanjšujepa hrana bogata s sadjem in zelenjavo, ki vsebujeveliko naravnih barvil (rde~a, rumena, zelena),hrana z veliko vitamina D in E, mikroelementikot je selen in karoten likopen, ki ga v velikih koli~inahvsebuje paradi`nik (kuhan). Med zunanjimidejavniki nekateri pripisujejo tudi velik pomendelovnemu okolju (barvila, strupi).Med notranjimi dejavniki je pomembno hormonskoravnote`je v telesu, dru`inska obremenitevoz. genetski dejavniki (ve~je tveganje, ~e je o`ji sorodnikali sorodnica imel raka na prostati oz. rakana dojki).Zdravljenje raka prostate je odvisno odrazširjenosti bolezni in od mnogih drugih dejavnikov.Kako bomo bolezen zdravili je odvisno odmnogih dejavnikov. V prvi vrsti so pomembne te-`ave, ki so bolnika pripeljale k zdravniku. ^e gre zazaporo se~a, bomo bolnika najprej kateterizirali, ali~e to ne bo mo`no, opravili transuretralno resekcijoprostate (TURP). S to operacijo bomo odstranilidel prostate, ki je zapirala se~nico, obenem pabomo z mikroskopskim pregledom tkiva ugotoviliali gre za benigno ali maligno pove~anje prostate.Ko bomo s preiskavami potrdili, da gre za rakaprostate, je odlo~itev o na~inu zdravljenja odvisnaod razširjenosti bolezni, bolnikove starosti, vrednostiPSA v krvi in morebitnih spremljajo~ih bolezni.Glede na razširjenost bolezni lo~imo dve skupini.Bolnike z zgodnjim rakom in bolnike z napredovalimrakom.19

Zdravljenje zgodnjega raka prostate potekalahko z operacijo ali obsevanjem, v~asih pa tudis hormoni.Pri bolnikih z zgodnjim rakom je bolezen omejenasamo na prostato. Najboljši na~in zdravljenjaje operativna odstranitev prostate - radikalna prostatektomija.Za radikalno prostatektomijo morajo biti izpolnjeninaslednji pogoji:• starost bolnika manj kot 70 let,• tumor mora biti strogo omejen na prostato,• vrednosti PSA morajo biti nizke in• dodatne preiskave ne smejo pokazati zasevkov vdrugih organih.V primeru uspešnega operativnega posega jebolnik lahko ozdravljen. Po operaciji se v~asih pojavijone`eljene posledice; najpogosteje uhajanje se-~a in upadanje spolne mo~i.Druga mo`nost zdravljenja zgodnjega raka prostateje obsevanje. Prostato lahko obsevamo od zunaj- teleradioterapija ali pa tako, da vstavimo vprostato drobne cevke napolnjene z radioaktivnosnovjo (iridij), ki od blizu `ar~ijo v rakavo tkivoprostate (brahiradioterapija). Te cevke moramo podolo~enem ~asu odstraniti, ~e pa so napolnjene zdrugo snovjo, jih lahko celo pustimo v prostati.V~asih se lahko tudi pri bolnikih z zgodnjim rakomprostate odlo~imo za dodatno hormonskozdravljenje, kar pa je odvisno od vrste drugih dejavnikov.Zdravljenje napredovalega raka prostateobsega hormonsko zdravljenje , kemoterapijain obsevanje.Pri razširjeni bolezni, ko se je rak `e razširil izprostate v okolico in v bli`nje bezgavke ali se celopojavil v oddaljenih delih telesa, najpogosteje v kosteh,je potrebno zdravljenje celega telesa. Zato za~nemonajprej sistemsko zdravljenje s hormoni.Hormonsko zdravljenje izvajamo z operativnoodstranitvijo mod ali s hormonskimizdravili.Odlo~itev o prvem zdravljenju ni te`ka, saj vemo,da je rak prostate mo~no odvisen od moškegaspolnega hormona testosterona. ^im višja je vrednosttestosterona v telesu, tem hitreje bo rak raselin se širil ter obratno. Cilj je torej jasen. Z zdravljenjemmoramo ~im bolj zmanjšati vrednosti testosteronav telesu.To lahko dose`emo na dva na~ina: z operacijoin z zdravili.Ve~ina testosterona nastaja v modih in le manjšidel v nadledvi~nih `lezah. Z operativno odstranitvijomod, odstranimo tudi vir nastajanja hormona.Z dodatkom hormonskih tablet (Andracur,Flucinom, Casodex) pa zavremo nastajanje preostalegahormona v nadledvi~nih `lezah.Drug na~in zdravljenja poteka brez operativneodstranitve mod. Nastajanje testosterona v modihzavremo s hormonskimi zdravili v obliki injekcij(Zoladex). Seveda pa moramo zavreti tudi nastajanjetestosterona v nadledvi~nih `lezah s prej omenjenimizdravili v obliki tablet.Tudi to zdravljenje je u~inkovito, zahteva paredno jemanje zdravil.Hormonsko zdravljenje pa ni vedno brez neprijetnihposledic. Povzro~a lahko popuš~anje sr~nemišice, zamašitev velikih `il, motnje v spolnosti,nabrekanje dojk, vro~inske valove, upadanje telesnemo~i. Z novejšimi zdravili lahko ne`eljeneu~inke zdravil mo~no zmanjšamo in tako bistvenoizboljšamo bolnikovo po~utje. Praviloma trajazdravljenje tako dolgo, dokler je uspešno. Ko bolezen,kljub hormonskemu zdravljenju napreduje, jepotrebno pose~i po drugih vrstah zdravil ali vklju-~iti obsevanje.V zadnjem ~asu prihaja ponovno v uporabohormonsko zdravilo Honvan, ki je na voljo v oblikiinjekcij in tablet.Zdravljenje s citostatiki (kemoterapija) jelahko tudi u~inkovita.Ta na~in zdravljenja je manj uspešen kot hormonskozdravljenje. Najpogosteje se uporablja Estracyt.20

Zdravljenje z obsevanjem je uspešno prizasevkih v kosteh.Rak prostate je v ve~ini primerov zelo ob~utljivna obsevanje, še posebno, ~e gre za zasevke v kosteh.Ve~ina teh bolnikov ima hude bole~ine v prizadetihkosteh in z obsevanjem bole~ega predela,lahko bole~ino povsem odpravimo. Bole~ine lahkoubla`imo tudi z zdravili - antirevmatiki, ki jih pamora bolnik redno u`ivati.Pri mo~no razširjenih zasevkih v kosteh, se lahkoodlo~imo za uporabo radioaktivnega izotopastroncija, ki vbrizgan v `ilo potuje po telesu in senalaga v prizadetih delih kosti. Tako neposrednouni~uje rakave celice v kostnih zasevkih.Posebej naj omenim skupino bolnikov starejšihod 70 let z zgodnjim ali napredovalim rakom prostate,ki nimajo nobenih ve~jih te`av. Pri takih bolnikihse lahko odlo~imo samo za skrbno opazovanje,saj vemo, da rak pri njih napreduje po~asi inneredko se zgodi, da umrejo zaradi drugih so~asnihbolezni in ne zaradi raka prostate.Redno spremljanje bolnikovega zdravljenjain lajšanje njegovih te`av izboljšuje kvaliteto`ivljenja.Bolnike z rakom prostate redno spremljamo.^asovni presledki pa so odvisni od vrste zdravljenja.Ob kontrolah obi~ajno opravimo telesni pregled,odvzamemo kri za PSA, bolnika povprašamoo u~inku zdravljenja in o morebitnih stranskihu~inki zdravil. Te`ave po operativnih posegih (inkontinenca,spolne motnje) je mo`no z raznimipripomo~ki ali zdravili bistveno ubla`iti. Tudi posledicehormonskega zdravljenja lahko z zamenjavodolo~enih zdravil mo~no zmanjšamo. Najpomembnejšepri spremljanju bolnika pa je, da vzbudimopri njem ob~utek zaupanja in gotovosti, dani prepuš~en samemu sebi in da lahko ob kakršnihkoli te`avah poiš~e pomo~ pri svojem zdravniku.Marjeta Stanovnikprof.Vida CelarecMUZIKOTERAPIJA PRIALKOHOLIKIHV prejšnji št. OKNA je ga. Vida Celarec, profesoricamuzikologije in angleš~ine ter psihoterapevtka,na splošno opisala nekaj dejstev, ki opredeljujejomuzikoterapijo kot uveljavljeno terapevtsko metodona razli~nih podro~jih medicine. Tokrat pa bospregovorila o njeni vlogi pri zdravljenju alkoholizma,kjer dela kot muzikoterapevtka `e skoraj tridesetletja.Glasba kot pozabljeno, a na novo odkrito zdravilo,ki nima stranskih u~inkov, je torej tudi v Slovenijinajdlje prisotna v psihiatriji tako kot je to tudidrugod po svetu. Muzikoterapija je vklju~ena v terapevtskiprogram hospitalnega zdravljenja alkoholikovv okviru Psihiatri~ne klinike v Ljubljani `e od za~etkasedemdesetih let. Muzikoterapija temelji na dejstvu,da je glasba sposobna vplivati na ~lovekova do-`ivljanja in jih spreminjati.Za za~etek bom ponovila nekaj dejstev o glasbi.• Glasba ne `ivi v svojem prostoru in ~asu, ampakza`ivi le v ~loveku, ki jo posluša, kajti `ivljenjeglasbe je `ivljenje ~loveka.• Glasba je organsko povezana s ~lovekom, zatoima posebno mo~ - izzove lahko mo~no zbranost,preko katere ~lovek la`je in hitreje najdestik s samim seboj, z Nezavednim v sebi.21

• Sporo~ila glasbe sprejemajo tako preprosti kotizobra`eni ljudje, zato lahko upravi~eno trdimo,da je glasba govorica vseh ljudi.• Glasba ima svoje pravo mesto tam, kjer besedeizgubljajo svojo mo~.Vsak ~lovek si `eli hoditi po poti zdravja, varnosti,socialnega priznanja, blagostanja in ljubezni.To si `eli tudi alkoholik.Toda ker be`i pred realnostjo(iz razli~nih zunanjih in notranjih vzrokov),si za pot pozabe izbere alkohol. S svojim odvisniškimvedenjem in na~inom `ivljenja pa se vednobolj odtujuje od poti, ki bi ga osre~evala in je vednodlje od cilja, ki mu ga za~asno in la`no pribli`aalkoholna omama.Na zdravljenju iš~e alkoholik ponovno pristenin pravi stik s samim seboj, s svojim pravim, treznimjazom. Pri tem nelahkem delu mu poleg razli~nihterapevtskih pristopov lahko pomaga tudimuzikoterapija.Glasba namre~ prodre v ~lovekovo psiho globjekot besede in s svojim ~asovnim redom lahkozahteva ali celo »prisili« poslušalca (bolnika), dasvoje vedenje in do`ivljanje v dolo~enem ~asu(med zbranim poslušanjem) spremeni in v njemvztraja, dokler glasba ni kon~ana.Glasba lahko spreminja alkoholikovo do-`ivljanje.Glasba lahko torej spreminja ~lovekovo do`ivljanje,to pa je pri zdravljenju alkoholikov pomembnodejstvo, saj vemo, da sama abstinenca za trezno`ivljenje ni dovolj, ampak da mora alkoholikreorganizirati vzorce svojega ~ustvenega reagiranja.Alkoholik ima zelo malo samospoštovanja, samozavestiin samozaupanja, posebno pri izra`anjusvojih ob~utkov v treznem stanju. Dolgoletna odvisnostod alkohola povzro~i nekakšno otopelostzdravih ~ustev in izkrivljeno do`ivljanje tako samegasebe kot svojih najbli`jih.Glasba omogo~a stik s pristnimi ~ustvi, ker se~loveku pribli`a na povsem druga~en na~in kot besede.Je manj vsiljiva, v svojih zvokih nosi ve~ takihsporo~il, ki se manj bole~e dotaknejo ob~utljiveganotranjega sveta in pove lahko ve~ kot še tako skrbnoizbrane besede. Pomaga najti izraze za tista ob-~utja, ki so zakopana v spominu in o`ivi daljno, `epozabljeno preteklost.Pri muzikoterapiji ima alkoholik ob poslušanjuterapevtsko izbrane glasbe mo`nost do`ivljati razli~neodtenke tako pozitivnih kot negativnih ob-~utkov, jih izraziti, deliti z drugimi in do`ivetisproš~enost in zadovoljstvo na druga~en, nov na-~in.Ob glasbi do`ivljamo zadovoljstvo na druga~enna~in kot v realnem `ivljenju.Ob glasbi do`ivljamo zadovoljstvo brez ob~utkovkrivde. Psihodinamika glasbenega do`ivljanjavsebuje kljub svojim razli~nim dimenzijam v svojembistvu zadovoljstvo, ki je druga~no od zadovoljstvav realnem, vsakdanjem `ivljenju, saj je brezob~utka krivde. Preko sublimacije, projekcije, abstrakcijein identifikacije omogo~a poslušalcu, daob njej »rešuje« svoje probleme in do`ivlja potešitevin izpolnitev predvsem tistih `elja, ki so v realnostiomejene.To so predvsem `elje po mo~i, modrosti,slavi, varnosti, svobodi, brezpogojni ljubezni,zaupanju, hrepenenju po popolnosti, sre~i...Psihološko in fiziološko spremlja zadovoljstvo,naraš~anje napetosti. Upad napetosti pa pomeni `esprostitev. Zadovoljstvo v glasbenem do`ivljanjunastane takrat, kadar se napetosti v poslušalcusproš~ajo z novimi napetostmi, ki obstajajo v glasbisami.Kaj povzro~a napetost v glasbi? Glasbeni elementi,ki jih poznamo pod imeni melodija, harmonijain ritem, so nosilci napetosti, vendar o njihna tem mestu ne bi govorila, ker ta tematika zadevaizrazito ozko strokovno glasbeno podro~je. Povedalabi le, da razdalje med napetostmi in sprostitvamiv glasbi ne smejo biti premajhne( preve~ ob-~utkov zadovoljstva lahko privede do monotonosti)ali prevelike (ne zmoremo povezati napetosti insprostitve in se, preden do`ivimo zadovoljstvo,vmes »zgubimo«).22

Za aktivno poslušanje glasbe, ki vsebujepravo mero napetosti in sprostitev, je potrebnakoncentracija.Program glasbe za muzikoterapevtsko dejavnostvsebuje skladbe razli~nih glasbenih zvrsti. Prevladujeklasi~na instrumentalna glasba iz obdobjaromantike, sodobna filmska glasba in razli~ne meditativnein duhovne skladbe. Program je sestavljenna podlagi dolgoletnih izkušenj poznavanjapsihodinamike glasbenega do`ivljanja posameznihskladb, poznavanja skupinske dinamike pacientovin psihoterapevtskega dela z njimi.Glasba mora vsebovati pravo mero napetosti,sprostitev in dovolj takega ~ustvenega naboja, ki vkratkem ~asu »dose`e« bolnika, da se ji brez te`av»odzove«. Zaradi koncentracije, ki je potrebna zazelo aktivno poslušanje take glasbe, skladba obi~ajnoni daljša od 6 minut. Bolniki jo v popolni tišiniposlušajo dvakrat. Glasbi se prepustijo, ne da bijo vrednotili, analizirali ali jo skušali razumeti. Naslovain avtorja glasbe pred poslušanjem ne spoznajo,da ne bi dobili zunanje asociacije, ki bi zmotilanjihovo spontano pristno do`ivljanje.Pogovor o glasbi poteka v vzdušju sproš~enostiin samozaupanja.Glasba sproš~a ob~utke, vzpodbuja domišljijoin izzove razli~ne asociacije.O vsem tem se v skupini pogovarjamo, oglasijose vsi, spontano in brez prisile, saj »je glasba tista,ki te sili, da poveš, kako se ob njej po~utiš.«Vse komunikacije v skupini pomagam razlagatiin usmerjam na tak na~in, da se bolniki po~utijovarni, ko spoznavajo svoje omejitve in problemena ~ustvenem podro~ju. Zato jih usmerjam predvsemv vzdušje sproš~enosti in samozaupanja.Najpogostejše teme do`ivljanja ob glasbise razlikujejo glede na ~as zdravljenja.Najpogostejše »teme« bolnikovih do`ivljanj priurah muzikoterapije lahko razdelimo na 3 faze. Tepokrivajo obdobje treh mesecev, kolikor traja obi-~ajno njihovo zdravljenje v bolnišnici.• Prva faza vklju~uje do`ivljanja, ki so povezana zob~utki krivde, z bojaznijo pred realnim `ivljenjem,pretiranim optimizmom. V središ~u do-`ivljanj je bolnik sam.• Druga faza vklju~uje do`ivljanja, kjer se odra`akriti~en odnos do posledic alkoholizma. Samozaupanjese pove~uje, optimizem je realnejši,opazna je ve~ja sproš~enost in spontanost priodkrivanju intimnejših ~ustev.• Tretja faza vklju~uje do`ivljanja, ki ka`ejo nabolnikovo ve~je samospoštovanje. Ob~utkikrivde po~asi izginjajo, izrazitejše so `elje postiku s svojimi najbli`jimi. Opazen je ve~ji besednizaklad pri opisovanju pozitivnih ob~utkov,usmerjenost v prihodnost in pove~ana samozavest.Razvija se empati~nost - sposobnostv`ivljanja v druge - ki je bila dosedaj na zelonizki stopnji.Terapevtsko izbrana glasba lahko daje bolnikomtudi v bole~ih do`ivljanjih nek smisel in pozitivnonaravnanost. Lepa do`ivetja ter ob~utkesproš~enosti in sre~e, ki so jih `e prekrili ob~utkikrivde, pa oja~a in da slutiti, da se bodo v prihodnostizopet ponovili.Opisi lastnega do`ivljanja bolnikov priurah muzikoterapije so zelo zgovorni.Poslušanje klasi~ne glasbe"Grozno se mi mudi, da bi storil nekaj nujnega,pa še priganjajo me. Uspem.""Spomin na prometno nesre~o, ki sem jo zakrivilv pijanosti. Sirene rešilca mi še zdaj tulijo v ušesih. Ksre~i ni bilo `rtev. @e zaradi tega do`ivljaja ne bi mogelnikoli ve~ piti.""Po~utje veselih fantovskih dni, ko me je zelo razganjalo.Vsebi sem ~util tisto tekmovalno borbenostkot pred 25-imi leti, ko sem igral rokomet.""^utila sem se zelo `ivo, sve`o. Rada bi bila boljaktivna.Toliko stvari moram urediti doma. Tudi vslu`bo bi `e `elela. ^imprej bi `elela uspešno zaklju-~iti to zdravljenje.""Kot bi hodil po gozdu.To me vedno najbolj pomiri.Takolelepo bi bilo lahko pri nas, ~e bi ne pil.23

"Ob tej glasbi sem za~util, da bi lahko vse za~elznova.""V meni je vse pelo. Bila sem kot pastir~ek v hribih,ki igra na piš~alko.Svobodna in polna optimizma.Kotbi nikoli ne imela nobenih te`av.""Ljube~, miren pogovor med mojim dekletom inmano. Takega bi si `elel, pa nikoli ne uspeva. V resnicimi vedno o~ita moje neprimerno vedenje-sevedaupravi~eno, ampak vsega pa tudi nisem kriv le jaz.Ob tej glasbi sem si predstavljal, da sva ravno pravpotrpe`ljiva drug z drugim, razumela sva se brez besed.""Takega notranjega miru še nikoli nisem do`ivela.Mislila sem, da sploh ni mo`en. Nobenih slik inmisli, samo spokojnost in bla`enost. Tako glasbo bilahko ves dan poslušala."Poslušanje meditativne glasbe"Toliko `alosti je bilo v teh zvokih violin, da mije šlo na jok. Spomnil sem se na svojo prvo ljubezen.Toda ob poslušanju glasbe, ki se ni spreminjala, se jemoje razpolo`enje spreminjalo. @alost so nadomestiliob~utki ne`nosti. Spominjal sem se samo še lepih trenutkovsvoje zaljubljenosti.""^utila sem veliko hrepenenja, pred sabo semimela cilj, ki mi je trenutno še nedosegljiv, toda pridrugem poslušanju iste glasbe se mi je ta cilj takopribli`al, da se mi ne zdi ve~ tako nedosegljiv.""Kot na pogrebu. Ampak razen `alosti sem misliltudi na to, kako na tem svetu ni slabe stvari."Poslušanje duhovne glasbe"Mogo~nost, veli~astnost, vse je bilo veliko okolimene, jaz pa zelo majhen. Malo me je bilo strah, bilsem tudi napet. Ob koncu glasbe sem se oddahnil, ni~se mi ni zgodilo.""^util sem globoko spoštovanje do skrivnostnih inneznanih stvari. Tako sem se po~util, ko sem bil majhenin sem hodil s staro mamo v cerkev. Pogrešam notranjimir. Pogrešam svojo vero."Poslušanje filmske glasbe"Kot da bi me nekdo za "hec" lovil. Po~util sem seotro~je. Tako se nisem po~util, odkar sem se igral s svojimvnukom, ki ga imam najrajši. Pogrešam ga. Lepobo, ker bo on tisti, ki me ne bo poznal kot alkoholika,ampak bo imel normalnega treznega dedka."Vse je bilo brezskrbno in brez problemov. Koraj-`a velja, sem »slišal govoriti« piš~alko. Te koraj`e semse nalezel tudi jaz, saj sem druga~e zelo ~rnogled."Za zaklju~ek bodo bolniki sami razmišljalio pomenu muzikoterapije za svoje zdravljenje."Komaj sem ~akal te ure, ker sem se na njej vednopo~util druga~e kot na ostalih terapevtskih urah.Sebe sem spoznaval v lepši lu~i.""Glasba me je usmerjala k razmišljanju o takihstvareh, o katerih se mi pred zdravljenjem še sanjaloni. Potegnila me je iz moje lupine.""Nau~il sem se to, kar ~utim, izraziti s primernimibesedami.""Sprostitev posebne vrste. Poveš še tisto, kar druga-~e ne bi. Spoznaš, da je to dobro zate.""Ugotovila sem, da je v meni še ogromno lepih ob-~utkov, pa sem mislila, da so zaradi pija~e zakrneli.""Muzikoterapija mi je pove~ala samozavest. Dokazalami je, da se znam tudi brez alkohola sprostitiin biti zadovoljen."Vida CelarecProdajati zemljoje tako, kot prodajati zrak in vodo.Veliki duh jo je dal v last vsem.24

Ureja:prof. dr. Pavle JezeršekDOBRO JE VEDETI, KAJPOMENIZoonoza: bolezen `ivali, ki se lahko prenese na~loveka preko iztrebkov, sline insekta, mesa, mleka,jajc.Spiroheta: rod svedrastih spiralno zavitih zelogibljivih bakterij, v katerega sodijo tudi borelije.Borrelia burgdorferi: poimenovanje bakterijepo rodu in vrsti, ki jo je uvedel Linné (dvojno poimenovanje);druga oznaka je po avtorju, ki jo je odkril.Sensu lato: v širokem pomenu besede oz. smislu.Sensu stricto: v o`jem pomenu oz. smislu.Rezervoar (bolezni): `ival (klop), v katerimbakterija `ivi in se razmno`uje, tako da se lahkoprenese na ob~utljivega gostitelja.Latentno obdobje: ko je npr. ~lovek brez o~itnihznakov bolezni in poteka infekcija prikrito.Genomsko razli~ne vrste borelij: ki se v genihali antigenih bakterije nekoliko razlikujejo.Erythema migrans: ko`na rde~ina, ki v sredinibledi in je znak za~etne borelioze.Levkocitom (borelijski): precej dobro omejenovozli~asto gosto kopi~enje levkocitov.Meningitis: vnetje mo`ganskih ovojnic.Encefalitis: vnetje mo`ganov.Arterioventrikularni blok: delna ali kompletnamotnja prevajanja elektri~nih sr~nih impulzov izpreddvora v prekate.Transplacentaren: ki poteka skozi posteljico.Sindaktilija: prirojena anomalija rok ali nog,kjer so sosednjih prsti bolj ali manj popolnomazraš~eni.Multipla skleroza: avtoimunska bolezen centralnega`iv~evja s številnimi nevrološkimi izpadi.Repelent: kemi~na snov, ki odbija `iva bitja,predvsem `u`elke.Rekombinanten: nanašajo~ se na proces tvorbenovih kombinacij genov, ki jih pri obeh starših ninajti.Eritropoetin: glikoproteinski hormon, ki se izlo~apri odraslih v ledvicah in je fiziološki regulatornastajanja eritrocitov v kostnem mozgu.Indikacija: bolezenski znak in okoliš~ine, kinakazujejo odlo~itev za dolo~ene diagnosti~ne interapevtske postopke.Pavle JezeršekNe podpišem vašega papirja;vi greste,kamor ho~ete,jaz tudi;vi niste otrok,jaz tudi ne;misliti znam s svojo glavo.Nih~e ne more misliti zame.Drugega doma od tega nimam.In ne dam ga nikomur.Moje ljudstvo bi ostalo brez doma.Pro~ s tem papirjem,ne dotaknem se ga.25

KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne spominjam se ve~, kako sem do`ivljala svojdvajseti rojstni dan - tisti, prvi, mislim. Pri dvajsetihti ~as ne pomeni veliko. Poln si `elja, hrepenenj.Cilji pa so kot mejniki na tej dolgi poti v neznano.Letos praznujem drugi~ dvajseti rojstni dan.Praznujem ga mnogo bolj ozaveš~eno, ker mi ta pomenipogled v knjigo z naslovom @ivljenje z vsemspoštovanjem, mirnim veseljem in brezmejno hvale`nostjo.Pomeni mi ~utno, skoraj ekstati~no do`ivetjevrhunca leta v ~asu kresne no~i, Zarje Vidovein praprotnega semena, ki sem ga morda nevedenosila osutega v sebi… V `ivljenju so dobre stvaridrage, najboljše pa so zastonj.Ob dvajsetem letu do`ivljam vsak dan kot novdar, ko odpiram o~i v kapljico neskon~nosti, smislain polnosti. Smela sem do`iveti, da so otroci odrasli,da smo vstopili v zrel odnos, ki pomeni opazovanje,podo`ivljanje, presene~enje, ~udenje… Inmiren umik od vloge odgovornega vodnika v malceodmaknjenega sopotnika, ki se prav dobro po~utina stranskem sede`u, kjer je zmeraj dovolj prostoratudi za mimobe`nika, da si odpo~ije od dirke,ki jo narekuje `ivljenje, ali sam pritiska na plin.Dobro je biti nadomestljiv.Predvsem je teh dvajset podarjenih let zaznamovalonešteto spletov ~loveških odnosov. Padle somnoge kategorije razvrš~anja, zraslo je tiho spoštovanjedo novo odkritih vrlin in druga~nosti. Stopiliso se mnogi predsodki, skopnelo je nekaj strahupred bli`ino in ohranjanjem lastne identitete.Mnogo manj je zamer. Morda tudi zato, ker semdo`ivela z boleznijo prerod lastne vrednosti: zelodragocena je, a ne tako pomembna. Osvobodilasem se nekaj egoizma. Vesela sem vseh svojih bli`njihin starih prijateljev; sklepam pa tudi nova, zmnogo mlajšimi imenitnimi ljudmi. To se pa~ dogajanam, dvajsetletnikom. Morda nam zmanjkuje~asa. Polni smo deviz sovraštva, podcenjevanja,maš~evalnosti.^lovek zamuja vse preve~ pozitivnega, mnogabogata darila ~lovekovega zaupanja. Zdi se mi, dase spleta vez tudi med tistimi dragimi, ki so delili zmano prostor in odšli - iz bli`ine, ali v onkraj. Sledutrinka je ostala.Rada se ozrem okrog sebe. Opazujem realnadogajanja in spremembe, ki so `e lahko opazne vobdobju, kot je dvajset let. Rak ostaja še vedno te`kabolezen, pogosto vezana na dolgotrajno, ve~kratmu~no zdravljenje. V nekem obdobju vedno pomeni`iveti z negotovostjo. vsaj neko obdobje. Zdipa se, da se je odnos do bolezni v teh dvajsetih letihvendarle nekoliko spremenil. Rak ostaja hudabolezen, vendar se zdaj `e pogosteje poimenuje spravim imenom. Pogosteje sre~am ljudi, znance, kipovedo, da se zdravijo za rakom, ali so se pred kratkimzdravili. Klub temu hodijo v slu`bo, na zlete,potovanja in v dru`bo na kozar~ek piva. Mo~no gibanjesamopomo~i, zlasti pri `enskah z rakom dojke,je postalo `e nekaj vsakdanjega, z mre`o, razpetopo mnogih slovenskih krajih. Razen lajšanja bolezniprispeva povezovanje v oblikah samopomo~itudi k novi obliki socializacije v ~asu, ki precenjujeindividualizem, brutalno pehanje za obstanek inmaterialno blaginjo, tehnokratsko raz~love~enje inporabništvo. Tako je bolezen povod tudi za sre~anjez zatajevanimi potrebami po ~loveški bli`ini, poizmenjevanju dajanja in sprejemanja. ^lovek poz-Marja u`iva na sprehodu v okolici doma~ega kraja(v ozadju Stane`i~e pri Ljubljani)26

na dragocenost tistega, za ~emer je tekel na dolgeproge, pa pri tem pozabil , da ga nosi s seboj…Naše Okno je objektiven, pisni dokaz dogajanjamed bolniki in uspeli projekt zbli`evanja medbolniki in stroko. Prihodnje leto bo imel petnajstletnicoin je torej pravi najstnik, ~eprav neobi~ajnozrel za svoja leta. Kako te`ke so bile dileme ob nastajanju:kaj napisati? Kako biti berljiv in zanimiv?Danes pomeni mnogim pisno sporo~ilo upanje indokaz mo`nosti `ivljenja z rakom.Zdi se, da v tem trenutku objektivni dejavnikiv zdravstvu ne dohitevajo avantgarde med bolniki,~eprav bi lahko v skupnih naporih uspešno premaknili"svet na bolje". Mislim na gradnjo Onkološkegainštituta, ki je pribli`no na istem mestu kotpred dvajsetimi leti; to, da je bil tam tudi `e predštiridesetimi leti, `al, ni tola`ba. Mislim na neenakomernoporazdeljeno kvaliteto zdravljenja rakapo slovenskih regijah in na nesprejemljivost ~akalnihdob. Vem, da so to drage rešitve, zlasti so strokovno-organizacijskozahtevne spremembe, toda vto bo treba ugrizniti in izpeljati smiselne etape. Tega,da bolnik zaupa v najboljšo strokovno oskrbo vte`ki bolezni, ne more nikdar nadomestiti še takotopla samopomo~. Potrebno je eno z drugim. To sodarila, ki si jih najbolj `elim ob svojem rojstnemdnevu.Ne ~akajte predolgo! Tudi mi, dvajsetletniki, sestaramo.@iveti je tako lepo.Marja Strojin^LOVEK NAJ BO ^LOVEKU^LOVEK!Misel mi odtava v spomine in zazdi se mi, davse, kar je bilo, znova diha, za`ivi. Sive stene, menidobro znane stavbe Onkološkega inštituta, razpetemed mogo~nimi kostanji, pa trpijo in mol~ijo.Opazujem ljudi, ki prihajajo. Sklju~eni od bole~inin zaskrbljenih obrazov po~asi stopajo protisvojim ordinacijam in pri~akujejo odgovor navprašanje: "Koliko ~asa še?" Visoka strokovnost inprijaznost medicinskega osebja pa jim vliva še zadnjikan~ek upanja. Tudi sama se spopadam v mislihz odlo~itvijo moje zdravnice. V meni se je zbralstrah. ^utila in slišala sem mo~nejši utrip srca. Zapelame je neka ~udna vro~ica in napetost. Korak vordinacijo je bil po~asen in negotov. ^akam. "Potrebenbo ponovni poseg." Ostra bole~ina mi je zarezalav srce in ~utila sem solze, ki so polzele. "Zakajspet nov za~etek?" Trenutek razmišljanja. Zazrlasem se v belino stropa in sprejela izziv. Borila sebom. Uredila sem formalnosti glede sprejema,opravila še nekaj preiskav in moj novi dom me jesprejel. V tem trenutku nisem ni~ ve~ razmišljala obolezni. Sprejela sem jo kot sopotnico. Ko semopazovala druge bolnice okoli sebe, sem dobila neverjetnomo~. Ve~ina njih je bila operiranih in obdajaljih je ob~utek zmage. Tudi sama sem se ~utilatako mo~no, da se tujcu uprem in mu ne dovolim,da se ostudno plazi po meni.Toda zve~er, ko se je tišina pretopila v mrak, seje v moje misli vrnilo vprašanje: "Zakaj?" Po~utilasem se kot suha veja, ki se bo vsak ~as odkrhnila oddebla. Komu je mar zame? Za ves svet zunaj sembila kot mrli~, ki le`i na beli rjuhi, zatla~eni podštirimi vogali `imnice.Iz negativnega razmišljanja me je prebudil sprejembolnice, zdravnice pediatrinje iz Sarajeva, ki jeprišla na kemoterapijo. Posteljo so ji dodelili polegmoje. Tako tiho, nevsiljivo in nepri~akovano jevstopila v moje `ivljenje. Ne vem, kaj jo je pripeljalodo te odlo~itve. Beseda je dala besedo in `e ste27

se najini roki zdru`ili. V njenih o~eh sem zagledalasolze in prose~ pogled. Nisem imela ~asa za premislek.Vzela sem robec, ji slano teko~ino obrisalain ji dala vedeti, da bom z njo, vse dokler bova skupaj.Strokovne pomo~i ji nisem mogla ponuditi,saj nisem usposobljena za to. Vedela pa sem, da~loveku v te`ki preizkušnji veliko ve~ pomeni stiskroke, spodbudna beseda in ob~utek za`elenosti.Razumeti z dušo, to je dar. Dati ~loveku tisto, karje v nas samih, ne okoli nas.^eprav sem komaj prišla z intenzivnega oddelka,pa sem globoko v sebi za~utila, da nekdo še boljpotrebuje pomo~. Svoje bole~ine sem pozabila injih zavila v molk. Vsak trenutek sem bila pripravljenadeliti s ~lovekom, ki ga nisem še nikoli prejvidela, ki ni bil naše narodnosti in ki ga verjetno nebom nikoli ve~ videla. Njeno zdravstveno stanje seje iz dneva v dan slabšalo, vendar nisem izgubilapoguma. Bili sva še skupaj.Svoji bolezni lahko re~em le hvala. Hvala zate`ke trenutke, ki sem jih prehodila in spoznala, daje `ivljenje vrednota, da v~asih traja dolgo, v~asihpa zadostuje le trenutek in spregledaš. In kako maloje potrebno, da nekomu polepšaš dan in spremeniš`ivljenje. Sre~a je pa~ sestavljena iz malih koš~kovradosti in `e en sam son~ni `arek zadostuje, darazsvetli sobo.In samo eno vodilo nekaj pomeni:"^lovek naj bo vedno ~loveku ~lovek!"SIVI ZIDOVISivi zidovi trpijo in mol~ijo.Ostri drobci grizejo prazne stenev sobah brez preprog.Koraki stopajo po razklanih deskah.Po~asi se utrudijo in obstanejona stopniš~u.Nada Srp~i~Sivi zidovi trpijo in mol~ijo.Razpeti med mogo~nimi kostanjiodnašajo še zadnje listje.Turobno jutro zapre svoja vratain zadnja ptica poleti iz gnezda.MOJA POT OKREVANJANada Srp~i~Rada se spominjam pre`ivetih dni na Ginekološkemoddelku mariborske bolnišnice, kjer semkljub strahu pred diagnozo raka dojke dobila novoupanje. @ivo se spominjam fizioterapevtke Bo`ene,ki je kot son~ni `arek vedno razvedrila prav vse vbolniški sobi. Iz njenih besed je bilo ~utiti mnogotopline in prijaznosti, ko nam je predstavila potrebnotelovadbo, dala prve pripomo~ke, mehke`ogice in navodila za za~etne razgibalne vaje.Z velikim pri~akovanjem sem šla na prvo skupinskosre~anje v telovadnico, ki je kar na oddelkuin tako kadarkoli vsem dostopna, tudi za individualnovadbo. Je dokaj velika, svetla in opremljenaz velikimi ogledali, kar je pri izvajanju vaj nad vsepomembno.Nikoli ne bom pozabila Bo`eninih besed, ki jihje ob vadbi vztrajno ponavljala, da je treba vaje izvajatiredno. ^eprav so prisotne še bole~ine, je potrebnoz njimi nadaljevati, ker sicer lahko pride dootekanja roke, bole~in v vratu in slabe dr`e. Trudilasem se in upoštevala njene nasvete. Skrbno semdvigovala in spuš~ala roki ter stiskala mehki `ogici.To sem po~ela, kadarkoli sem imela ~as. Vsak danpa smo se zbirale k skupnim vajam in roka mi jepostajala dan za dnem bolj gib~na. To mi je dajaloupanje in veselje.28

@ELIM SI, DA MOJA ZGOD-BA NE BI BILA RESNI^NASkupinska sre~anja v telovadniciso za okrevanje zelo pomembnaPo odpustu sem pogrešala ta naša sre~anja v telovadnici,~eprav sem tudi doma sama redno vadila.Zato sem se vklju~ila v skupino za samopomo~in se pridru`ila redni tedenski telovadbi in plavanjuv bolnišnici, ki je prav tako strokovno vodeno.Zato svetujem vsem `enskam, ki so bile ravnotako operirane, da izkoristijo to mo`nost, ki namjo nudi bolnišnica Maribor in se pridru`ijo našiskupini. Sama z roko sedaj nimam posebnih te`av,a kljub temu se izogibam velikih obremenitev indvigovanja ter prenašanja te`jih bremen.Na poti okrevanja so mi mnogi pomagali. Tudiprostovoljka, ki me je obiskala v bolnišnici, mi je ssvojimi izkušnjami in nasveti pomagala prebroditiprve strahove in dileme o tej bolezni. Pomagalo mije celotno medicinsko osebje, ki neutrudno in humanostoji ob strani vsaki bolnici posebej. V vsesem imela zelo veliko zaupanja in vsem sem hvale`na,saj brez njih bi bila moja pot okrevanja daljša.Darinka ŠtandekerNaj ostane nekaj za mano.To je moja izkušnja! Sedaj si `elim, da je ne bibilo. Takrat se mi je v glavi marsikaj pletlo; od zastavljenihvprašanj, na katera še danes ne znam odgovoriti.@elim si le, da moja zgodba ne bi bila resni~na.Nekaterim bo pomagala, druge pa le pou-~ila o nekaterih stvareh. U~benik `ivljenja sem prepoznovzela v roke. A zavedam se, da je nekaj hudihtrenutkov za mano ter se tola`im s tem, da lepšipridejo.Naš planet vidim ozdravljen. @elim si, da biodslovili vse bolezni ter v naša `ivljenja privabilimir, sre~o.Mnogo, mnogo je pozitivnih rešitev. Saj ni potrebnovsega storiti naenkrat. Hitimo po~asi, patudi, ~e je dan dolg samo štiriindvajset ur. Verjemite,da ne bo vedno tako.Res je! Ne bo vedno tako. A za mojo druga~noizkušnjo otroštva je zame `e prepozno. Vsi tisti, ki`ivijo z rakom… imajo še kakšno mo`nost?Moj o~e je zbolel za rakom. S tujko se temu re-~i maligni melanom, kar pomeni eno od vrst ko`negaraka. Iz materinega znamenja se mu je razvilrak. Širil se je. Najprej so ga zdravniki poskušalizaustaviti z operacijo. Potem so mu ponudili še kemoterapijoin obsevanje. Vse so poskusili. Saj sovedeli, da uspeh ne more priti ~ez no~. Kemoterapijaje delno pomagala, a za to vrsto raka je bilaprešibka. Kjerkoli se je ponudila pozitivna mo`nost,smo jo sprejeli. Gledali so mnogo oddaj inprebrali mnogo literature. Bilo bi lahko tiso~evzrokov, a nobeden od teh se ni ujemal z razlogomza bolezen mojega o~eta. Po televiziji so v nekaterihoddajah govorili, da je potrebno jesti veliko vitaminov,sadja in zelenjave, surove hrane… To sogovorili tako prepri~ljivo, da bi lahko bolnik mislil,da s takim na~inom prehranjevanja ozdravi iz danesna jutri. Pa saj so zdravniki govorili, da bo. Aše vsak, ki je raka nosil v sebi, se je soo~il z vprašanjem,ali ga lahko premagam? Bom še `ivel? Kako29

dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na vprašanje nevedo, ali pa no~ejo, ne znajo odgovoriti. Najprejmora ~lovek odstraniti tisti najverjetnejši vzrok, kiga je pripeljal na rob pre`ivetja, med `ivljenje insmrt. Ne bi rekla, ~e bi o~e kadil, pil, jedel nezdravohrano… A ni~ od tega. Lahko bi se ujemali lestresi v slu`bi. Tega ne morem zanikati. Zaradizdravljenja je za nekaj ~asa prekinil delo. Takrat seje za~ela pot navzgor, k ozdravitvi. Po drugi stranipa so stresi v slu`bi nadomestile naporne, te`avnepoti in obremenjenost glede bolezni. Po letu in pol- kako kratek ~as - zdravljenja pa smo se vendarlenau~ili, da ne smemo praznovati vsake zmage vvsaki bitki… In ravno takrat, ko ti je v `ivljenju lepo,ti mora neka stvar prekri`ati tvoja pota. Rak jemojega o~eta prelisi~il vsaj trikrat. Za~eli so biti ~etrtobitko. Zdravnik na ljubljanskem Onkološkeminštitutu je rekel, da bi lahko poskusil z najnovejšimzdravilom. @eleli smo si, da bi bila ta bitkazadnja. Še pred vsem tem zdravljenjem so zdravnikipovedali posledice, ki jih puš~a zdravljenje. Meddrugim je bilo tudi izpadanje las. Mojemu o~etulasje niso izpadli. Spraševala sem se, ali je tako odporenproti zdravilom, ali pa mu to zdravilo pravni~ ne pomaga. Zdravniki so govorili, da skoraj niizjeme, da lasje komu ne bi izpadli. Najprej se rakanismo bali. A ko smo se z njim soo~ili, smo bili te-`ak boj. Postavijo te pred dilemo. Sprejmeš zdravljenjein ~akaš na rezultat, ali pa poizkušaš ob temzaradi samega sebe storiti še kaj ve~. Še danes sesprašujem, zakaj ravno moj o~e, zakaj?? Koliko zamujenihtrenutkov je odšlo in koliko jih bomo zave~no izgubili. Vsak bolnik, ki za mene ni bolnik,si govori, da mu še ostane nekaj mesecev, morda leto,dve, ve~ gotovo ne. Tako razmišljanje je napa~no.Ne bi se smeli ozirati na preteklost in ne na prihodnost!Zdaj smo tu. Vemo samo to, da moramoizkoristiti vsak dan tako, kot bi bil zadnji. Ali sezdravniki sploh zavedajo, kakšno breme je za~elnositi ~lovek, ki so mu povedali, da ima raka?Zdravnik mu pred terapijo pravi, da ni~ ne obljubi,poskusiti pa ni greh. Kaj pa potem? Bole~ina, ki~loveku ne dopuš~a, da bi dihal.O~etu se je pred zadnjo terapijo stanje poslabšalo.Tisti teden nisem šla na obisk. V soboto zjutrajje bila mama `e na poti v Ljubljano. Zjutraj joje sestra z Onkološkega inštituta poklicala, da je bilano~ mirna. ^ez nekaj ur pa je domov ponovnopoklicala sestra. Oglasila sem se jaz. Poklicala semmamo in ona je poklicala v bolnišnico. Sestra jelahko rekla samo še iskreno so`alje. Tiste maminebesede, ko me je poklicala domov… `elela sem si,da bi bile le sanje…Od takrat `ivim drugo `ivljenje. Tisto, kar jeneko~ bilo, ne bo nikoli ve~ prišlo nazaj in tega sezavedam. Ob`alujem, ~e sem mu storila kaj slabega.To bi mu rada povedala, a kaj, ko ne morem! Ševedno me spremlja in me vodi skozi `ivljenje. ^utim,da je nekje nad mano in da je sre~en…Da bi vseh 38 000 obolelih za rakom v Slovenijiin vsak od 9 000-ih, ki letno zbolijo za njim,znali bolezen prenašati tako pokon~no, kot jo jeznal moj o~e! Bojujte se z rakom ali proti njemu.Ne bojte se ga! Lahko ga premagate! Upajte!Eva Gams, 8. bPrva osnovna šolaSlovenj GradecSlednje seme se je prebudiloin prav tako tudi vse `ivalsko `ivljenje.Po tej skrivnostni siliimamo tudi mi svoje bitjein zato priznavamo svojim sosedom,celo svojim `ivalskim sosedom,enako pravico do bivanja na zemlji.30

kot pa prebirati vsaki~ novo. Otrok mora imeti namre~~as, da pravljico tudi podo`ivi.Pa poglejmo, kaj vse so o pravljici povedali našimali bolniki, ki kljub bolezni radi prisluhnejopravljici in si s tem krajšajo bolnišni~ni vsakdan.Ureja:Lili SeverPozdravljeni!Za naš koti~ek smo izbrali za otroke še posebejzanimivo temo. Pisali in risali bomo o pravljici, opravljici kot svetu domišljije, kjer je vse mogo~e.Seveda pa so v pravljicah dolo~ena tudi pravilaigre, ki otrokom pa tudi odraslim omogo~ajo prepoznavatismernice `ivljenja od rojstva do smrti.Pomagajo pre`iveti ne glede na ~as in kraj bivanja;otroku omogo~ajo, da tudi sam ~imve~ prispeva vskupnosti, v kateri `ivi in onemogo~ajo, da bi sepostal preve~ druga~en od drugih. Otroka ne moremosiliti v dolo~ena izkustva zato, da bi se nau~iloz. sprejel pravila igre. U~ijo ga pravljice s svojimisporo~ili, zapleti, razpleti, kaznimi in nagradami.Otroku moramo dopustiti, da si v pravljici; v zgodbi,ki jo bere ali posluša, sam ustvari svojo lestvicovrednot. Ne smemo mu vsiljevati svojega mnenja,posredujemo ga le z zgledom in mu pustimo, darazmišlja po svoje. Seveda pa otroci tudi sami zeloradi ustvarjajo zgodbe. S tem pa imajo mo`nost, dasvoj domišljijski svet aktivno vklju~ijo v skupinskodelo, ki jim daje nove mo`nosti. Ob tem se u~ijotudi drugih, predvsem socialnih zakonitosti `ivljenjain sodelovanja.Ne smemo pozabiti, da je tudi pri pripovedovanjuali prebiranju pravljic otrokom potrebno pazitina pravo mero. Pretirano poslušanje pravljicotroka lahko zmede, ker se ka`e v te`avah pri razmejevanjuresni~nega in domišljijskega sveta.Otroku ni potrebno razumeti razlike; dovolj je, dajo prepoznava. Ta se dogaja predvsem v šolskemobdobju, ko se za~ne razvoj logi~nega mišljenja.Zato priporo~ajo, da je za otroka dovolj ena pravljicana teden. Bolje je brati eno pravljico ve~krat,PRAVLJICA JE …Lili Sever,viš. vzgojitelijcaz Dermatološke klinike- najlepša, kadar mi jo pove moja mamica,predno zaspim;Anja, 6 let- nekaj, kar v resnici ni mogo~e;Jan, 12 let- domišljijski svet, kjer nastopajo pravlji~ni junaki;Sonja, 13 let- zgodbica o Rde~i kapici;@iga, 5 let- tola`ba vsem `alostnim otrokom;Sandra, 14 let- kot zdravilo vsem bolnim otrokom;Sara, 13 let- izmišljena in ima lahko vesel in `alosten konec.Najve~krat se vse sre~no kon~a.Boris, 12 let31

POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dve pikapolonici. Prva je imelapet pik, druga sedem. Nobena ni bila popolna inobe sta `eleli biti popolni. Imeti bi morali šest pik,kot ostale pikapolonice. Pogovarjali sta se o tem,kako lepo bi bilo, ~e bi si prva lahko sposodila enopiko od druge, ki ima ravno eno piko preve~. Dogovorilista se, da pojdeta v lepotilni salon. Tam jimaje gospa Pika odpravila napake. Prvi je narisalain pobarvala še eno piko; drugi pa jo je prekrila zrde~o barvo, da se ni ve~ videla. Obe sta bili popolni,imeli sta šest pik. Toda sre~ni sta bili le do prvegade`ja, ki jim je zmo~il krila. De` je izpral barvona njunih krilih, tako da je imela prva pikapolonicazopet le pet, druga pa sedem ~rnih pik.Ta pravljica naj nas pou~i, da moramo biti zadovoljnis tem, kar smo oz. kaj imamo. Nikar si ne`elimo biti druga~ni, kot sta si `eleli biti pikapolonici.Simon, 14 letpozorna na to, ali jo bo povedala enako kot prejšnjidan. ^e je ni, sem jo takoj popravila z besedami:"V~eraj pa si povedala druga~e!"@elela sem si namre~, da bi mi jo povedala pravtako kot prejšnji dan, pa ~eprav sem jo znala `e napamet. Vendar `e to, da si je mami vsak ve~er vzela~as zame in mi povedala pravljico, mi je zelo velikopomenilo.Danes sem stara `e 14 let in kon~ujem osnovnošolo. Vendar si v~asih še zmeraj za`elim, da biponovno slišala pravljico o Treh praši~kih. Mordajo bom tudi jaz neko~ pripovedovala svojim otrokom.Sandra, 14 letMOJA NAJLJUBŠA PRAVLJICAKo sem bila ~isto majhna, nisem hotela zaspati,dokler mi mamica za lahko no~ ni prebralapravljice. Najrajši sem poslušala pravljico o Trehpraši~kih, zato mi jo je mamica kar naprej pripovedovala.Ko mi jo je pripovedovala, sem bila zeloNa glas so razglašali ,da zakoni veljajo za vse;a kmalu smo spoznali,da pri~akujejo,da se jih bomo mi dr`ali,~eravno se njim ne zdini~ posebnega prelomiti jih.32

NOVA BIOLOŠKA ZDRAVILAZA RAKATumorji so lahko benigni ali maligni. Kadar vorganizmu zraste maligen tumor, bolezen imenujemorak. To je sistemska bolezen. Lastnost malignegatumorja in rakavih celic je tvorba zasevkov. Rakavecelice si hitro utrejo pot v limfni ter krvni obtokin se razsejejo po telesu. In prav celice, ki se naselijov notranjih organih, ogro`ajo bolnika. Prvotnitumor bolnika `ivljenjsko ne ogro`a, razen kadarzraste v dolo~enih delih telesa (npr. srce alimo`gani). Razsejane rakave celice zaradi hitre innekontrolirane rasti izpodrinejo normalne celice,organi za~no odpovedovati in s tem se pri~nejo te-`ave povezane z razsejano rakavo boleznijo.Rak je sistemska bolezen, zato jo je mogo-~e u~inkovito kontrolirati ali celo povsem ozdravitisamo s sistemskimi zdravili, ki dose`ejovse dele telesa.@e ve~ desetletij se za zdravljenje raka uporabljajocitostatki in za nekatere rake (npr. dojke inprostate) tudi hormonska zdravila. Citostatiki sozelo u~inkovita zdravila za dolo~ene vrste raka, kotso: leukemije, limfomi in rak mod. Pri številnihdrugih rakih pa so manj u~inkoviti. Kljub temu, daso v zadnjih letih prišli v uporabo številni noviu~inkovitejši citostatiki, so citostatiki še vedno zelodale~ od idealnega zdravila za raka. Ker okvarjajotudi normalne in ne le rakave celice, povzro~ajopogosto neprijetne in celo `ivljenje ogro`ujo~e ne-`elene u~inke. Poleg tega so rakave celice pogostonanje neob~utljive. Zato znanstveniki `e dalj ~asapoglobljeno iš~ejo nova, varnejša in u~inkovitejšazdravila za raka. Takšna naj bi bila biološka zdravila.Rakave celice so zelo podobne normalnimcelicam, zato jih je te`ko uni~iti. @e davno jepostalo jasno, da jih bo mogo~e u~inkovitonadzorovati z razpoznavo napak, ki lo~ijo rakavocelico od normalne in z usmerjenim delovanjemna te napake.Do prve uresni~itve te ideje je preteklo velikolet. Potrebno je bilo rešiti veliko neznank o delovanjunormalnih in še ve~ o delovanju rakavih celic.Kljub velikemu številu znanstvenikov, ki so marljivodelali na tem podro~ju, in kljub porabi ogromnihsredstev za te raziskave, je izgledalo, kot da sevrtimo v temi. Uporabnih bioloških zdravil do sedajni bilo. Zato smo toliko bolj veseli sedaj, ko ka-`e, da bomo kmalu dobili u~inkovita biološkazdravila za raka.Na najpomembnejšem letnem sre~anju raziskovalcevin klini~nih onkologov, ASCO2001, ki je potekalo maja v San Franciscu, sobila predstavljena številna nova spoznanja.Njihovo skupno sporo~ilo je bilo, da smopred obdobjem biološkega zdravljenja raka.Najve~ pozornosti je bilo namenjeno zdravilu zgeneri~nim imenom Imatinib mesilat, ki se je izkazaloza varno in u~inkovito za zdravljenje kroni~nemieloi~ne levkemije in je bilo prav v ~asu kongresav Zdru`enih dr`avah Amerike tudi registrirano zazdravljenje te bolezni. Predstavljeni pa so bili `e izsledki,ki potrjujejo u~inkovitost tega zdravila tudipri bolnikih s sicer redko stromalno obliko raka, kivznikne v steni prebavil. Imatinib mesilat, ki delujena to~no dolo~ene receptorje za rastne dejavnikena membrani celic, je za razliko od `e pred leti registriranihbioloških zdravil (trastuzumaba zazdravljenje napredovalega raka dojk in rituksimabaza zdravljenje dolo~enih oblik limfomov), u~inkovitpri zelo veliki ve~ini bolnikov, katerih tumorvsebuje posebne receptorje za zdravilo. U~inekzdravila pa je tudi dolgotrajen. To je ohrabrujo~espoznanje. @al pa ostaja še veliko vprašanj, kakodolgo bo tako zdravljenje pri posameznem bolnikuu~inkovito, kakšni bodo ne`eleni u~inki ob dolgotrajnemjemanju zdravil.Biološka zdravila delujejo na presnovnepoti v rakavi celici. Tar~a bioloških zdravil sozlasti poti, ki vodijo v nekontrolirano delitevin rast celic, ter poti, ki omogo~ijo rakavi celiciprodor v krvni obtok in zasevanje.33

Znane so takoimenovane velike molekule. Toso protitelesa, ki zasedejo razli~ne receptorje zarastne dejavnike na membrani celic in male molekule,ki neposredno v celici zavrejo encimske poti,ki omogo~ajo rakavi celici nekontrolirano rast indelitev. Med velikimi molekulami so poleg Imatinibmesilata v fazi klini~nega preizkušanja in dokajobetavne še Cetuksimab, OSI-774 in druge. Medmalimi molekulami pa se veliko obeta od inhibitorjaencima tirozin kinaze, Iresse. V fazi klini~negapreizkušanja so tudi `e u~inkovine, ki zavirajoprodor rakavih celic v medceli~no tkivo in krvniobtok, ter snovi, ki zaustavijo rast `ilja v okolici tumorjain s tem ote`ijo rast rakavih celic in njihovprodor v krvni obtok. Razvite so `e številne substance,ki zavrejo razvoj `ilja. Nekatere od njih, kotsta endostatin in angiostatin, so `e pokazale dolo-~eno stopnjo u~inkovitosti pri posameznih rakih.Na podlagi predstavljenih izsledkov obstaja velikaverjetnost, da se bodo številne od teh u~inkovinprav kmalu potrdile kot varna in u~inkovita sredstvaza zdravljenje raka.Zaenkrat ni pri~akovati, da bi biološkazdravila nadomestila standardne na~ine zdravljenjaraka.Ker je najve~ji u~inek teh zdravil pri~akovatipri majhnem obsegu bolezni, bo prvotni tumor ševedno potrebno odstraniti s kirurškim posegom aliobsevanjem. Dosedanja opa`anja tudi ka`ejo, dabiološko zdravljenje zve~a u~inkovitost tako citostatskegazdravljenja kot obsevanja. Pri~akovati je,da se bodo v bodo~nosti ta zdravljenja dopolnjevalain pri posameznih bolnikih kombinirala. Zdravljenjebo postalo vedno bolj prilagojeno vsakemuposameznemu bolniku oziroma biološkim lastnostimnjegovega tumorja. @e dolgo vemo, da rak niena bolezen. Raziskave in razvoj biološkega zdravljenjapa so jasno povedali, da tudi rak dojke, rakplju~ ali katerikoli rak nekega organa ni ena bolezen,ki bi jo lahko pri vseh bolnikih enako zdravili.Biološko zdravljenje je usmerjeno na to~nodolo~ene lastnosti oziroma procese v rakavicelici, ki jih moramo pred zdravljenjem dolo~iti,prepoznati.Ne vemo, katere ozna~evalce v celici ali tkivubomo lahko dolo~ili in na podlagi njihovega poznavanjausmerjali zdravljenje v bodo~nosti, ~e sebolezen ponovi. Zato je zelo bistveno, da se tumorskotkivo `e danes dobro pregleda in dolo~i vsebiološke lastnosti, za katere `e danes vemo, da soali bi lahko bile tar~a za zdravila. Še pomembnejepa je, da se tumor shrani za kasnejše analize.^eprav je danes za standardno zdravljenjena voljo še zelo malo bioloških zdravil in to leza redke izbrane oblike rakavih bolezni, pa jev naslednjih letih pri~akovati pojav vse ve~u~inkovitih in varnih bioloških zdravil za raka.To potrjuje podatek, da se je v osemdesetih letihprepoznalo za varne in u~inkovite ter registriralosamo okoli 15% zdravil za raka, ki so se klini~nopreizkušala; v zadnjih peti letih pa je ta dele`zrastel na okoli 65%. To je veliko upanje za vse sedanjein bodo~e bolnike z rakom, ob tem pa tudivelika skrb in obveza za vse, ki skrbijo za pravilennadzor nad rakom. Med navdušenje in veselje zaradinovih, obetavnih izsledkov se je v misli in razpraveštevilnih udele`encev kongresa v San Franciscuvpletala skrb, kako bomo strokovno in predvsemfinan~no kos novim izzivom. Bremena rakain pomena uvajanja novih na~inov diagnostike inzdravljenja se bo morala zavedati in jih uspešno reševativsaka civilna dru`ba.Rak je bolezen sodobnega ~loveka, ki ni v upadanju.Uspešen nadzor nad njim, bo mogo~ le obpripravljenosti celotne dru`be za ~imboljše poznavanjein reševanje problema.prof. dr. Tanja ^ufer, dr. med.34

doc. dr. ZdenkaZalokar Divjak^LOVEKOVAUSTVARJALNOST NAPODRO^JU MEDOSEBNIHODNOSOVNa duhovnem podro~ju nam naj bi vrednoteslu`ile za orientacijo pri `ivljenjskih odlo~itvah.Vendar tudi zanje velja, da jih je potrebno negovati,obnavljati, spoštovati; nenehno o njih razmišljati,saj se v sodobnem ~asu zelo hitro navzamemoprijetnih in hitro dosegljivih "vrednot". Danes velikokratslišimo, da so vrednote v krizi, s ~imer sene morem strinjati. V krizi je sodobni ~lovek, ki nima~asa za negovanje in razmišljanje o pravih vrednotah.Sodobni ~as je spremenil vrednostno orientacijopri posameznikih. Ta se sestoji iz potrošniškihvrednot: pehanje za denarjem in iskanje u`itkov.Najvišja mesta v sodobnem vrednostnem sistemudru`be zasedajo:• denar,• statusni simboli,• uspeh,• zabava.To pomeni, da je potrebno tudi najve~ svojega~asa usmeriti v delo, nakupovanje, potrošnjo insprostitev. Tako na drugi strani zmanjka ~asa inenergije za druge vrednote: za partnerja, otroke,zdravje, naravo, kulturo, osebnostno rast.@ivimo v kulturi, ki daje prednost:razumu in ne ~ustvom,`eljam in ne potrebam,spolnosti in ne ljubezni,nasilju in ne miroljubnosti,egoizmu in ne altruizmu.Kolikokrat slišim naslednji stavek: »Do sedajsmo res zanemarjali naše dru`insko `ivljenje, ampaktakoj ko si ustvarimo še to..., ko dokon~amo izobra`evanje...,potem bo druga~e.«Ljudje se enostavno ne zavedajo, da niso pogoji`ivljenja tisti, ki nas osre~ujejo, ampak, da so tonaši odnosi, ki jih moramo vsakodnevno ustvarjatiin negovati.^e izgubimo to vrednostno orientacijo, potemse za~nejo dogajati nujne posledice na medosebnihpodro~jih. Ljudje se med sabo odtujujejo, ker enostavnoniso dovolj skupaj, tudi fizi~no ne. Za ustvarjenjeodnosa je potreben ~as. Saj si ne moremore~i: »Danes je ~as za pogovor, ob tej uri se lahkoza~utiva, jutri si bova zaupala ipd.«^e `elimo biti ustvarjalni v odnosu, to zahtevatudi veliko truda, predvsem na dveh podro~jih:• razumevanju svojega lastnega notranjega sveta(poznavanje samega sebe),• nenehnega negovanja naših odnosov z drugimi.Najprej si poglejmo, kaj vse je dobro vedeti osebi. @e stari Grki so na svoje prero~iš~e v Delfihnapisali pomembno sporo~ilo tudi za današnji ~as:»Spoznaj samega sebe.« Poznavanje samega sebe jenujno zaradi do`ivljanja in razumevanja sebe. Posameznikovazrelost pravzaprav izhaja iz tega, kolikosmo sposobni razumeti svoj lastni notranji svetnagonov, lastnosti, ~ustev, te`enj, hrepenenj, razo-~aranj, upov, in zmot.Vsak posameznik si na podlagi poznavanja sebeizgradi svoj vrednostni sistem, ki mu slu`i za razumevanjeljudi in pojavov. Tako potem vrednotimo,razumemo, ocenjujejo ljudi in pojave okrog nas.Navzven se to vidi v naših lastnostih. ^e smo kotposamezniki zaupljivi, potem z nekim zaupanjemstopamo v naše nadaljnje odnose. Tisti pa, ki velikodvomijo, ali so celo nezaupljivi, pa so vedno na35

pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali pa si sploh neupajo ustvarjati iskrenih odnosov.Podobno je z našim samospoštovanjem. Tisti,ki se spoštujejo, imajo dobro mnenje o sebi. Tistitudi navzven nastopajo s spoštovanjem, uglajenostjo.Kadar pa je njihovo samospoštovanje nizko, sekot posamezniki po~utijo ogro`ene, nastopajo vdr`i napadanja, ker le tako lahko poka`ejo, da `elijobiti prisotni.Za boljše razumevanje samega sebe si je potrebnoprizadevati za ocenjevanje svojih ravnanj. Posameznikišele v rezultatih svojih dejanj za~utimo,kakšno vrednost je imelo naše ravnanje. Kadar sonaša dejanja ali besede naletele na dober odziv vnaši okolici, pomeni to za nas vzpodbudo. Zrcalanaših postopkov nam ka`ejo tisti, ki so v dani situacijiokrog nas.Zato nikomur ne more biti vseeno, kakšen odsevpuš~ajo njegova dejanja. Celo nasprotno. ^e soti odsevi negativni, potem je potrebno poiskatidruge mo`nosti in sprejeti druga~ne odlo~itve.Kot posamezniki vedno nastopamo v številnihvlogah: kot partnerji, starši, sodelavci, prijatelji, sorodniki,sosedje, dru`beni delavci. Vsaka od tehvlog pa nam narekuje druga~ne naloge in izzive zanaša ravnanja. Tako si moramo v vsaki situacijiznati tudi predo~iti, katere naloge so v tistem trenutkunajbolj pomembne, da jih opravimo.Najve~ te`av v vsakodnevnem `ivljenju nastopitakrat, kadar zamenjamo pomembnost naše prisotnostiin naših dejanj za dolo~ene naloge. Kadar minpr.: `ena re~e,• da mo`u najve~ pomenijo prijatelji ali otrocipoto`ijo,• da staršev ni nikoli doma in mo`,• da `ena ve~ ~asa prebije na sestankih kot doma,takrat je `e jasno, da ne gre za smiselno razporeditev`ivljenjskih nalog. Kakor hitro se drugi vnašem odnosu ~utijo zanemarjene, prikrajšane, odve~,nepomembne, pomeni, da se v teh odnosih nepo~utijo v redu.Zato je zelo pomembno, da smo se pripravljenisproti soo~ati z odzivi, ki jih puš~amo v svoji okolici,ker jih le tako lahko tudi pravo~asno zaznamoin popravimo. Na `alost pa smo se pripravljenisoo~ati s te`avami šele takrat, ko gredo stvari naodnosnih podro~jih `e hudo navzdol.Ustvarjalnost na podro~ju medosebnih odnosovje tista naloga, ki zadeva vsakogar izmed nas,ker nih~e drug namesto nas ne more ustvariti odnosaz drugimi. Za vsakogar pomeni to tudi velikoodgovornost, ker pravzaprav sami dolo~amo tudinjeno mesto pomembnosti v svojem `ivljenju.Zdenka Zalokar-DivjakNikdar nisem rekel,da je zemlja mojain da lahko z njo delam,kar ho~em.Pravico do lastnine zemlje ima tisti,ki jo je ustvaril.Jaz imam pravico `iveti na svoji zemlji,vam pa puš~am pravico,da `ivite na svoji.36

doc.dr.Maja Primic-@akelj,dr. med.MOBILNIKI IN ZDRAVJEPrenosni telefoni so naši vsakodnevni spremljevalciMarsikdo si brez prenosnega telefona skoraj nezna ve~ predstavljati `ivljenja. Razli~ni zvoki tehmalih povezovalnikov med ljudmi se oglašajo vsepovsod:motijo gledališke predstave, vznemirjajovoznike avtobusov in dremajo~e potnike, nekateripa napravic ne izklopijo niti med zdravniškim pregledom.Vseeno pa mnogim, tako kot druge koristnepridobitve novejšega ~asa, olajšujejo `ivljenje;prav verjetno so ga komu celo rešili, saj je z njimimogo~e hitro poklicati pomo~.Kljub številnim ugodnostim, ki jih prinašajoprenosni telefoni, pa ljudi skrbi, da lahko njihovaraba tudi škoduje zdravju. Predvsem se omenja inraziskuje morebitna povezava z mo`ganskimi tumorji.O tej povezavi je bilo narejenih `e ve~ epidemiološkihraziskav in prav nedavno so objaviliizsledke dveh, danske in ameriške: tako kot nobenapoprej, tudi ti dve nista dokazali povezave medrabo prenosnih telefonov in rakom.Zato poglejmo, kako in zakaj bi lahko prenosnitelefoni vplivali na zdravje.Kako deluje sistem mobilne telefonijeSistem mobilne telefonije sestavljajo prenosnitelefoni, ki vzpostavljajo zvezo z drugimi telefonimobilnega ali fiksnega omre`ja prek baznih in mobilnihpostaj. Vsaka bazna postaja pokriva z radijskimsignalom dolo~eno zemljepisno podro~je.^im boljša je "pokritost" ozemlja s signali mobilnetelefonije, tem ve~ baznih postaj je vklju~enih vnjeno omre`je. Bazne postaje so z radijskimi ali kabelskimizvezami priklju~ene na centralo mobilnegasistema, ki skrbi za pravilno usmerjanje zvez.Ko vklju~imo svoj prenosnik, za~ne oddajatisignale in tako vzpostavi zvezo z najbli`jo baznopostajo. Ko je zveza vzpostavljena, se prenosni telefonpostavi v mirujo~i na~in delovanja in oddajainformacije v rednih presledkih ali takrat, ko je topotrebno. Ko `elimo klicati, se vzpostavi dvosmernapovezava med telefonovo anteno in anteno baznepostaje. Govor ali druga oblika sporo~ila se prenesez antene prenosnika do antene bazne postaje;od tam pa do centrale, ki ga usmeri k drugemu telefonu.Prenosni telefoni in bazne postaje so oddajnosprejemnisistemi, ki s svojimi antenami oddajajoin sprejemajo elektromagnetna sevanja v podro~jumikrovalov, to je pri frekvancah 400 do 2200 MHz(megahercov). Jakost elektromagnetnega sevanjatelefonskega aparata je delno odvisna od oddaljenostibazne postaje. ^im bolj je telefon oddaljen odantene bazne postaje, ve~jo oddajno mo~ potrebujeza vzdr`evanje povezave.Kaj se dogaja z elektromagnetno energijo medtelefoniranjemLastnost elektromagnetnega sevanja je, da prodirav tkiva, kjer se del njegove energije absorbira.Ob tem se tkivo tem bolj segreva, ~im ve~ji sta jakostin gostota sevanja. Ker je med telefoniranjemtelefonski aparat v bli`ini glave, so njena tkiva zanesljivoizpostavljena sevalni obremenitvi. Kolikšnapa ta je, lahko izmerijo le v posebnih laboratorijih.Zahtevne meritve so pokazale, da se dale~ najve~elektromagnetne energije mobilnika absorbira napovršini glave, v ko`i in mišicah, proti notranjostipa vse manj. Pomembna lastnost elektromagnetnihsevanj namre~ je, da se jakost z oddaljenostjo zelohitro zmanjšuje.Toplotni u~inki mikrovalov so dobro znani inso tudi osnova zaš~itnih standardov. Meritve v Slovenijiso pokazale, da so vse obremenitve v zvezi37

mobilno telefonijo pod mejnimi vrednostmi, ki paso `e tako nizke, da po mnenju nekaterih ~loveksprejme ve~ elektromagnetne energije, ko je poletiob son~nem vremenu na prostem.Ob obi~ajnem telefoniranju se lahko dvignetemperatura v mo`ganih za najve~ 0,1 ºC. Elektromagnetnosevanje ob telefoniranju tudi nima dovoljenergije, da bi iz molekul odstranilo elektrone,zaradi ~esar torej ne more povzro~iti ionizacije.Epidemiološke raziskave ne ka`ejo, da bi bilimo`ganski tumorji pogostejši med uporabnikiprenosnikovV februarski številki strokovne revije Journal ofthe National Cancer Institute so bili objavljeni izsledkirazsikave, ki je na Danskem zajela ve~ kot400.000 naro~nikov prenosnih telefonov v obdobjuod leta 1982 do leta 1995. Seznam uporabnikovso raziskovalci dobili med naro~niki dveh telefonskihdru`b; s pomo~jo enotne mati~ne številke paso v registru raka poiskali tiste, ki so zboleli za katerokolirakavo boleznijo: število bolnikov je bilozelo blizu tistemu, kot ga je bilo pri~akovati gledena zbolevnost v splošni populaciji. To pomeni, damed uporabniki niso odkrili ve~ rakov, še posebejne tistih, ki naj bi bili še najverjetneje povezani zmobilniki (tumorji mo`ganov, `iv~evja, slinavk inlevkemija). Prav tako ni bilo nobene povezave medrabo telefona in mo`ganskimi tumorji v bli`iniušesa, kjer obi~ajno dr`imo prenosni telefon.V januarski številki New England Journal ofMedicine pa so bili objavljeni izsledki ameriškeštudije, v kateri so prou~evali 800 bolnikov z mo`ganskimitumorji in 800 zdravih, kontrolnih oseb.Vse so natan~no izprašali o rabi prenosnih telefonov,o tem, kdaj so jih za~eli uporabljati in koliko~asa so obi~ajno telefonirali. Raziskovalci niso ugotovili,da bi se ogro`enost z mo`ganskim tumorjempove~evala z daljšo rabo prenosnih telefonov, pravtako niso bili tumorji ni~ bolj pogostni na tisti straniglave, kjer so uporabniki ponavadi dr`ali slušalko.Kot ve~ina epidemioloških raziskav seveda tudita puš~a še nekaj odprtih vprašanj. Tako npr. nisomogli odgovoriti na vprašanje, kakšna je ogro`enostpo daljšem ~asu, saj so jo raziskovali po (prvih)5 letih rabe mobilnikov, in koliko so ogro`enitisti, ki zelo veliko uporabljajo mobilnike (ve~ kot15 minut dnevno, najmanj 3 leta), ker jih med raziskovanimini bilo dovolj.Ker se število uporabnikov prenosnih telefonovpo vsem svetu pove~uje, pa te~ejo še novejše raziskave.Med njimi bo gotovo najpomembnejšamednarodna študija, ki jo od leta 1999 koordinirajov Mednarodni agenciji za raziskovanje raka vLyonu in v katero bo vklju~enih ve~ kot 3.000 bolnikovz mo`ganskimi tumorji in enako število kontrolnihoseb. Izsledke pri~akujemo ~ez nekaj let.Malo verjetno je, da bodo druga~ni od dosedanjih,saj ni pri~akovati, da bi bila ob napredku tehnikesevalna obremenitev posameznika zaradi rabe mobilnikave~ja, kot je bila v preteklosti.Pri telefoniranju upoštevajte nekaj dobrihnasvetovDosedanje raziskave ka`ejo, da za mobilnikevelja isto kot za ve~ino pridobitev modernega `ivljenja:imajo veliko dobrih, pa tudi nekaj slabihstrani. Slednje se ve~ajo predvsem ob pretirani rabiin ob nespoštovanju varnostnih navodil. Zato nikarne telefonirajte med vo`njo, ~e nimate napraveza prostoro~no telefoniranje. Zavedajte pa se, datudi prostoro~no telefoniranje med vo`njo pove~ujenevarnost za prometno nesre~o. Skratka, mobilnikje še manj kot stacionarni telefon primeren zaklepet med drugimi (zahtevnejšim) opravili in šeprecej manj za dolgotrajna klepetanja. S krajšimisporo~ili in pozdravi, s katerimi sebi prihranite potin ~as ali pa razveselite svoje prijatelje in znance, panajverjetneje ne boste hudo ogrozili ne svojega nesogovornikovega zdravja.Maja Primic @akelj38

EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU1. Ne kadite. Kadilci, prenehajte ~im prej s kajenjemin ne kadite v navzo~nosti drugih.Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.2. Omejite pitje alkoholnih pija~ - vina, piva in`ganih pija~.3. Pove~ajte dnevno porabo zelenjave in sve`egasadja. Pogosto jejte `itarice, ki imajo velikovlaknin.4. Pazite, da ne boste prete`ki, pove~ajte telesnoaktivnost in jejte ~im manj mastnih `ivil.5. Izogibajte se prekomernemu son~enju in pazite,da vas, predvsem pa ne otrok, sonce neope~e.6. Natan~no spoštujte predpise, ki so namenjeniprepre~evanju izpostavljenosti znanimkarcinogenom. Upoštevajte vsa zdravstvenain varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahkopovzro~ale raka.7. Obiš~ite zdravnika, ~e opazite bulo ali ranico,ki se ne zaceli (tudi v ustih); materinoznamenje, ki je spremenilo obliko, velikostali barvo; ali neobi~ajno krvavitev.8. Obiš~ite zdravnika, ~e vas nadlegujejo dolgotrajnete`ave, npr. trdovraten kašelj, hripavost,spremembe pri mali ali veliki potrebiali nepojasnjeno hujšanje.9. @enske, redno hodite na odvzem brisa materni~negavratu. Udele`ujte se organiziranihpresejalnih programov za raka materni~negavratu.10. @enske, redno si pregledujte dojke. ^e stestarejši od 50 let, se udele`ujte organiziranihmamografskih presejalnih programov. ^e takegaprograma še ni, se o pregledu posvetujtes svojim zdravnikom.Brigita Skela Savi~,univ.dipl.org.,vmsSTRANSKI U^INKIZDRAVLJENJAS CITOSTATIKIV prejšnji številki revije OKNO smo predstavilikako prepoznati in obvladovati stranske u~inkecitostatske terapije, kot so: okvara ustne sluznice,sluznice po`iralnika, `elodca, ~revesja; posebno pozornostpa smo namenili slabosti in bruhanju.Tokrat bomo predstavili še naslednje stranskeu~inke: zavora v delovanju kostnega mozga, ko`nespremembe, okvare perifernih `ivcev, u~inek na organe,povišana telesna temperatura in u~inek naspolne `leze.Dovolite nam, da ponovimo nekaj dejstev:• Stranski u~inki se ka`ejo na razli~ne na~ine -ve~inoma so kratkotrajnega in prehodnegazna~aja.• Pri zdravljenju s citostatiki je informiranjebolnika klju~nega pomena za njegovo aktivnosodelovanje pri obvladovanju te`av.• Uspešno obvladovanje te`av zagotavljata strokovnazdravstvena nega in bolnikovo aktivnosodelovanje.39

ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA ALI MIELOSUPRESIJANekateri citostatiki poleg rakavih celic prizadenejotudi mati~ne celice kostnega mozga, iz katerihnastajajo krvna telesca (levkociti, trombociti, eritrociti).Posledice zavore v delovanju kostnega mozgaso:• padec levkocitov v krvi ali levkopenija,• padec trombocitov v krvi ali trombocitopenija,• padec hemoglobina v krvi ali anemija.Nevarnosti, ki grozijo bolniku, so:• zni`anje odpornosti, ki lahko privede do infektivnih- vnetnih dogajanj v organizmu;• spontane krvavitve, ki se najve~krat ka`ejo kotmanjše krvavitve (petehije-pik~aste krvavitve vpodko`ju, krvavitev iz veznic in nosu, kri v urinu,krvave~e dlesni, krvavitve ob vbodnih mestihitd.);• slabokrvnost ali anemija, ki se pojavi zaradizmanjšanja celotne mase eritrocitov v krvnemobtoku. Znaki anemije so: vrtoglavica, omotica,oslabelost, utrujenost, razdra`ljivost, bledica,ote`eno dihanje itd.Pomembna navodila in informacije za bolnikav ~asu levkopenije:• bolnik in svojci morajo biti pou~eni s stranizdravnika in medicinske sestre o resnosti tegastranskega u~inka;• bolnik naj izvaja naslednje ukrepe:– prhanje (2-krat na dan),– opazovanje sprememb na ko`i in sluznicah,– poostrena higiena rok,– uporaba brivnika pri britju,– poostrena ustna nega,– zadostno u`ivanje teko~in (do 3000 ml/dan),– u`ivanje bogate beljakovinske in vitaminskehrane,– izogibanje potencialnim virom oku`be,– izvajanje dihalnih vaj,– redno odvajanje blata (1-krat na dan),– redni po~itek;• medicinske sestre izvajajo poostren nadzor nadvbodnimi mesti in bolnika opazujejo;• v primeru hude levkopenije ali nevtropenijebolnika po naro~ilu zdravnika namestimo vizolacijsko sobo in izvajamo naslednje ukrepe:telesno temperaturo merimo 3-krat na dan,– bolnik dobi nevtropeni~no dieto (to je hranabrez sve`ega sadja, zelenjave, jogurtov),– odvzamemo nazorne ku`nine,– pozorni smo na pojav infekta,– na~rtujemo ~im manj agresivnih posegov.Pomembno je, da bolnik zna opazovati svojetelo in da pravo~asno zazna prve znakeinfekcije - oku`be (povišana telesna temperatura,kašelj, bole~ine v grlu, peko~e uriniranje, slabopo~utje itd). Danes so na voljo `e rastni dejavniki,ki pospešujejo nastanek nezrelih oblik levkocitov vkostnem mozgu in s tem omilijo pojav levkopenije.Pomembna navodila in informacije za bolnikav ~asu trombocitopenije:• Bolnik in svojci morajo biti pou~eni o preventivnihukrepih; zlasti naj se bolnik izogiba poškodbam.Pozoren naj bo na prve znake manjšihkrvavitev. Ko se le-te pojavijo, naj takoj obiš~ezdravnika.• Medicinska sestra bolnika opazuje glede na pojavspontanih krvavitev.• Bolnik naj izvaja poostreno ustno nego, higienotelesa in dihalne vaje. Za britje naj uporabljabrivski aparat, nohti naj bodo kratko pristri`eniin naj ne izpihuje mo~no skozi nos. @enskemorajo biti pozorne na koli~ino menstrualnekrvavitve. Bolnik po naro~ilu zdravnika u`ivablaga odvajala, da se izogne pritiskanju pri defekaciji.^ez dan naj po~iva. V doma~i oskrbinaj ne u`iva aspirina.40

Pomembna navodila in informacije za bolnikav ~asu anemije:• Bolnik in svojci morajo biti pou~eni o vzrokihza nastanek anemije. Seznanjeni morajo biti spreventivnimi ukrepi za prepre~evanje zapletovpri anemiji. Pomembno je, da bolnik po~iva.Odsvetujemo mu ~ezmerno fizi~no aktivnostin pomagamo mu pri vsakodnevnih `ivljenjskihaktivnostih.• Bolniku razlo`imo postopek prejemanja transfuzije,ki je najpogostejši na~in zdravljenja anemije.LOKALNE IN SISTEMSKE SPREMEMBENA KO@ILokalne in sistemske spremembe na ko`i selahko pojavljajo zaradi sistemskega toksi~negau~inka citostatika kjer koli po telesu ali pa so omejenena dolo~eno podro~je ko`e in/ali vene zaradilokalnega toksi~nega u~inka ob aplikaciji citostatikov.Najpogostejše sistemske spremembe so:• izpadanje las in dlak ali alopecija,• obarvanost ko`e in nohtov ali hiperpigmentacija,• spremembe na nohtih (obarvanost, krhkost, po-~asna rast),• preob~utljivost na svetlobo pri izpostavljenihpredelih ko`e,• sindrom roka, noga ali pordela ko`a na dlanehin podplatih,• druge ko`ne spremembe: koprivnica, srbenje,naval vro~ine, izpuš~aji, rde~ina, zadebelitevko`e, razjede, luš~enje, srbenje ko`e itd.Najpogostejše lokalne spremembe so:• vnetje vene,• obarvanost vene,• peko~a bole~ina,• vnetje ali nekroza tkiva zaradi ekstravazacije,• lokalna koprivnica,• spremembe na obsevani ko`i.Ve~ina ko`nih reakcij je kratkotrajnih in so povezanez minimalno fizi~no prizadetostjo bolnika,vendar mora biti bolnik o njih pou~en.Bolniku svetujemo:• naj za nego telesa uporablja blago milo, mla~novodo in ne`ne vla`ilne kreme,• uporabo blagih detergentov pri pranju perila,• kreme in deodoranti naj bodo brez alkohola innaj jih ne nanaša na mestu aplikacije citostatika,• uporabo zaš~itnega klobuka,• uporabo zaš~itnih rokavic pri delu na vrtu,• ohlapna obla~ila ipd.Bolniku odsvetujemo:• praskanje in drgnjenje ko`e,• uporabo grelnih teles ali ledu,• plavanje v bazenu ali morju v ~asu ko`ne reakcije.Ob sistemskih in lokalnih spremembah nako`i moramo posvetiti posebno pozornost alopecijiin ekstravazaciji.AlopecijaAlopecija ali izpadanje las in dlak (tudi trepalnic)in obrvi je stranski u~inek citostatikov, ki mubolniki pripisujejo velik pomen, saj je najbolj videnin opazen za okolico. Lasje so sestavni del fizi~nepodobe ~loveka in njihova izguba lahko negativnou~inkuje na bolnikovo samopodobo. Alopecijase pojavi v 2-6 tednih po za~etku zdravljenjas citostatiki. Po klasifikaciji WHO (Svetovnezdravstvene organizacije) lo~imo 4 stopnje alopecije.Stopnja alopecije je odvisna od vrste citostatikov,ki jih bolnik prejme, od doze, dol`ine zdravljenjain kombinacije zdravil. Najbolj pogosto uporabljenicitostatiki, ki povzro~ajo alopecijo, so: ciklofosfamid,davnorubicin, doksorubicin, bleomicinetoposide, epirubicin, taxol, metotreksat, vinkristinitd.Ukrepe za prepre~evanje alopecije predpišezdravnik. Danes uporabljamo ledeno kapo, s pomo~jokatere izvajamo hipotermijo lasiš~a, in to41

najve~ 50-60 minut. S to metodo zmanjšamo aliprepre~imo dotok krvi v lasne meši~ke, dokler sekoncentracija citostatika v plazmi ne zni`a. Hipotermijaje primerna za bolusne aplikacije citostatikovali kratke infuzije. Izvajamo jih pri tistih citostatikih,ki se hitro izlo~ijo iz krvnega obtoka.Bolniku `e v za~etku zdravljenja svetujemo nabavolasulje (recept). Svetujemo uporabo blagihšamponov, kratko stri`enje las, nošenje pokrival inraztopino pantenol za blago masa`o lasiš~a.Odsvetujemo uporabo sušilnikov za lase,sponk, barvanje in kodranje las ter pretirano krta-~enje.EkstravazacijaEkstravazacija je razlitje citostatika v podko`jein/ali v ko`o na mestu ali v okolici vboda. Glede nako`ne in podko`ne spremembe, ki nastanejo obekstravazaciji, delimo citostatike na vezikante iniritante.• Vezikanti povzro~ajo v okoliškem tkivu bole~ino,rde~ino, oteklino, mehurjenje in nekrozo.• Iritanti povzro~ajo lokalno alergi~no reakcijo zbole~ino, rde~ino in vnetjem vzdol` vene.Da bo bolnik pozoren na prve znake ekstravazacije,mora biti o tem pou~en. Najve~krat bolnikzazna bole~ino na mestu vboda in napetost. V temprimeru mora takoj poklicati medicinsko sestro.Nato opazimo lisasto rde~ino, oteklino, spremembov temperaturi ko`e; infuzija te~e po~asneje. Priaspiraciji pa kri ne prite~e v intravenozno kanilo.V primeru ekstravazacije medicinska sestraukrepa po za to pripravljenem standardu.Da bi prepre~ili ekstravazacijo, mora biti medicinskasestra, ki aplicira citostatike, strokovno usposobljenain izkušena. Upoštevati mora standardza nastavitev i.v. kanile. Pred vsako aplikacijo morapreveriti prehodnost vene s fiziološko raztopino;upoštevati mora pravila v zvezi z zaporedjem aplikacijecitostatikov. Pomembno pa je tudi izpiranjevene s fiziološko raztopino med posameznimi citostatikiin po kon~ani aplikaciji.NEVROPATIJENevropatije se ka`ejo kot odrevenelost in mravljin~enjev okon~inah, neusklajenost gibov, miši~naoslabelost, utrujenost, bole~ine itd. Nevropatijese lahko ka`ejo tudi kot polenitev ~revesne peristaltike,ki lahko vodi v zaprtje.Pomembno je, da je bolnik seznanjen z mo`nostjonastanka nevropatije, da zau`ije dovolj teko-~ine (2500 do 3000 ml na dan) in da u`iva balastnohrano.U^INEK NA ORGANEZdravljenje s citostatiki zahteva stalen nadzornad funkcijo ledvic, srca in jeter in nadzor nad ustreznohidracijo bolnika.Nefrotoksi~nostNefrotoksi~nost je u~inek za ledvice, ki se ka`ez neposredno okvaro glumerulov in tubulov ledvicali posredno okvaro z metaboliti, ki nastanejo zaradihitrega razpada tumorskih celic ob citostatskemzdravljenju (tumor lysis sindrome). Medicinska sestrabolnika pou~i o znakih nefrotoksi~nosti, kotso: peko~e odvajanje vode, pogosto odvajanje, bole~inev kri`u, prisotnost krvi v urinu, nezmo`nostiodvajanja vode ipd. Pozorni moramo biti tudina slabo po~utje, povišano telesno temperaturo,slabost, bruhanje, izgubo apetita, drisko ipd.Pomembno je, da bolnik zau`ije dovolj teko~ine,ker tako zmanjša koncentracijo škodljivih snoviv uropoetskem traktu. Medicinska sestra moravoditi natan~no bilanco teko~in, nadzirati alkalnosturina, aplicirati predpisane antidote in uroprotektorje.Hepatotoksi~nostHepatotoksi~nost je u~inek za jetra. Ve~ina citostatikovse presnavlja v jetrih in izlo~a z `ol~em,zato so potencialno vsi hepatotoksi~ni.Kardiotoksi~nostKardiotoksi~nost je u~inek na srce. Citostatikiiz skupine antibiotikov (doksorubicin, davnomicin,epidoksorubicin in mitoksantron) imajo lahko42

toksi~en u~inek na srce (kardiotoksi~nost), povzro-~ajo okvaro sr~ne mišice ali motnje sr~nega ritma.Vse zgoraj naštete u~inke na organe zmanjšujemoali prepre~imo s preventivnimi ukrepi, ki so sestavnidel shem zdravljenja, tako da ne predstavljajonevarnosti za bolnika.ZVIŠANA TELESNA TEMPERATURAZvišano telesno temperaturo povzro~ajo predvsembleomicin in imunomodulatorji. Pomembnoje, da bolniku povemo, kdaj se bo pojavila zvišanatelesna temperatura, da mu zagotovimo dovolj teko~inein po zdravnikovem naro~ilu antipiretike.U^INEK NA SPOLNE @LEZEU~inek na spolne `leze je lahko za~asen ali stalen.To je odvisno od starosti bolnika in vrste obolenjater vrste citostatikov in doze.• Pri moških se v ~asu zdravljenja zmanjša gibljivostin število spermijev, sposobnih za oploditev,zato lahko postanejo tudi sterilni. V temprimeru bolniki v predhodnem razgovoru zzdravnikom oddajo spermo v zamrznitev in sitako po kon~anem zdravljenju lahko ustvarijodru`ino.• Pri `enskah se zaradi vpliva na hormonalno stanjepojavijo simptomi menopavze.Oba partnerja je treba pou~iti o spolnosti.Menstruacija lahko med zdravljenjem postane nerednater lahko za~asno ali stalno povsem izostane.Kljub temu se mora `enska v ~asu zdravljenja zaš-~ititi pred zanositvijo, saj nose~nost v ~asu, ko edenali drugi partner prejema citostatike, ni priporo~ljiva.Zaradi mo`nih teratogenih u~inkov zdravljenja(u~inki na plod), zdravnik partnerjema svetuje, datakoj po kon~anem zdravljenju ne na~rtujetaotrok.Sklepne misliBolnik, ki prejema citostatike, se poleg soo~anjaz rakom sre~uje tudi s stranskimi u~inki zdravljenja;to pa zanj lahko predstavlja velik psihofizi~ninapor. Postopno seznanjanje bolnika s pri~ako-vanimi stranskimi u~inki in aktivno vklju~evanje vpreventivne ukrepe in zdravljenje bolniku omogo-~a, da vidi izhod iz trenutnih zapletov v ~asu zdravljenjas citostatiki. Pri tem je velika in pomembnavloga medicinske sestre, saj s svojim strokovnimznanjem in aktivnostmi zdravstvene nege vpliva napotek in izid zdravljenja.Brigita Skela Savi~Praviš,naj orjem zemljo!Naj primem za no`in zare`em materi v prsi?A tedaj,ko umrem,mi ne bo dala po~itka v svojih nedrjih.Praviš,naj kopljem za kamni!Naj ji se`em pod ko`o do kosti?A tedaj,ko umrem,ne bom mogel v njeno telo,da se znova rodim.Praviš,naj kosim travo,jo posušim in prodajam,da bom bogat kot beli ljudje!A kako naj si drznem odrezati materi lase?43

Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA DOGNANJA O SOJIPred leti sem v tej rubriki `e pisala o soji kot ovsestranski stro~nici, ki vsebuje mnogo zdravju koristnihsnovi, vklju~no tiste, ki varujejo pred rakom(Okno, letnik 12, št.2, 1998). Navzlic temugotovitvam rezultati najnovejših raziskav svetujejoprevidnost pred vsakodnevnim u`ivanjem ve~jihkoli~in soje in sojinih proizvodov. O tem poro~aAmeriški inštitut za raziskovanje raka v eni izmedzadnjih številk svojega glasila, namenjenega prehraniin prepre~evanju raka.Precejšnje število raziskav o soji je bilo osredoto~enihna najpomembnejšo snov, ki jo vsebuje, naizoflavone. V laboratorijskih raziskavah so se namre~obnašali kot šibka oblika `enskih spolnihhormonov estrogenov. Zato so jih znanstvenikipoimenovali fitoestrogeni, ki se lahko kosajo s tistimi,ki jih telo samo proizvaja. Na ta na~in delujejozaš~itno pri nastanku hormonsko odvisnih rakov,kot sta na primer rak dojke in prostate. Ker sotorej izoflavoni veliko obetali, so se znanstvenikipoglobljeno ukvarjali z njimi in prišli do ugotovitve,da lahko, delujo~i kot fitoestrogeni, tudi pove-~ujejo tveganje za nastanek hormonsko odvisnihrakov.Seveda se nam takoj zastavi vprašanje, kolikosoje lahko zau`ijemo, ne da bi si škodili ampak koristili.Kajti njenega zaš~itnega delovanja ne smemoocenjevati le v lu~i rakavih obolenj, saj vplivatudi na zni`evanje škodljivega holesterola in navzdr`evanje kostne mase oziroma gostote pri osteoporozi.Soja, kot del zdravega na~ina prehranjevanja,ki vsebuje malo nasi~enih maš~ob in holesterola,zmanjšuje tveganje za nastanek sr~no`ilnihobolenj. Ameriško ministrstvo za prehrano in zdravilaje izdalo priporo~ilo, da je 25 gramov sojinihbeljakovin na dan ve~ kot dovolj. Toliko beljakovinnaj bi Ameri~ani zau`ili v treh do štirih obrokih sojinehrane. Ob tem ne smemo pozabiti, da ZDApridelajo ogromno soje. @al nobena raziskava doslejni dala to~nega odgovora o gramih soje, ki bizagotavljali u~inkovito zaš~ito pred rakom.Kar nekaj naših bolnikov se v teku svoje bolezni,misle~, da bodo tako zau`ili še ve~ zaš~itnihsnovi, odlo~i za vegetarijansko ali makrobioti~nodieto oziroma se zgledujejo po Japoncih in Kitajcih,kjer je soja `e od nekdaj del tradicionalne prehrane.Vse tako ka`e, da pri vzhodnjaških narodihni potrebno dolo~ati koli~ine, ki bi bila še zdrava,kajti njihova prehrana poleg soje vsebuje malo mesain mnogo zelenjave, kar je `e samo po sebi varovalno.Zato ni priporo~ljivo, da bi sadje, zelenjavoin ostale stro~nice, ki smo jih bili vajeni jesti odmalih nog, zamenjali s sojo. Priporo~ljivo pa je, dadel mesa, ali prete`ni del mesa v vsakodnevni prehrani,nadomestimo s stro~nicami, med katere soditudi soja.Kaj torej priporo~amo ljudem, ki sodijo v skupinoz visokim tveganjem za nastanek hormonskoodvisnih rakov oziroma bolnikom, ki imajo ali soimeli takšno diagnozo? Glede na to, da bodo kon~niodgovor o soji dale šele nadaljnje laboratorijskeraziskave, priporo~amo u`ivanje uravnote`ene inzdrave prehrane: raznoliko zelenjavo in sadje, `itaricein stro~nice, torej tudi sojo, vendar v enakimeri kot ostale stro~nice. Sojini proizvodi (miso,tofu, sojina moka, okara itd.) imajo zaradi razli~nihna~inov predelave razli~ne mešanice snovi, kijih soja vsebuje. Predvsem uporaba sojinih dodatkovv obliki prahu lahko privede do u`ivanja nenormalnovisokih koli~in fitoestrogenov in drugih44

snovi, za katere še ne vemo, v kolikšnem odmerkuso koristne ali škodljive.Predno se torej odlo~ite, da boste za~eli u`ivatisojo in sojine derivate, se posvetujte s svojim zdravnikom.Najboljše priporo~ilo pa je, da sojo u`ivatena tak na~in in tako pogosto, kot ste bili doslej vajeniu`ivati fi`ol, grah in ostale stro~nice, ki rastejopri nas.JEDI S SOJOHelena DrolcV teh poletnih dneh vam priporo~am, da se ohladites sojinim mlekom ali pa posladkate s sojinimsladoledom. Lahko pa si tudi pripravite katero odopisanih jedi.Soja v solati z jogurtovim prelivomKoli~ina za 5 oseb:50 dag soje15 dag sve`ega paradi`nika15 dag sve`e kumare2 dl jogurtasol, poperorigano, drobnjakSojo skuhamo v slani vodi. Odcedimo. Ohlajenisoji dodamo na kocke narezan paradi`nik, naribanokumaro. Prelijemo z jogurtovim prelivom, kismo mu dodali sesekljan origano in narezan drobnjak.Serviramo ohlajeno.Pisana solata s tofujem - sojin sirKoli~ina za 5 oseb:15 dag sojinega sira2 kuhani jajci10 dag kuhane kolerabe10 dag kuhanega korenja10 dag sve`e zelene paprike1 dl jabol~nega kisa1 dag sojinega oljasol, poper4 dag ~ebulepeteršiljNa rezance nare`emo sir, kolerabo, korenje, papriko.Na drobno naribamo jajce. Iz olja, kisa, soli,popra in sesekljane ~ebule naredimo solatni preliv.Prelijemo zelenjavo in serviramo. Dekoriramo s~ebulnimi kolobarji.Grahova kremna juha s sojinimi `li~nikiKoli~ina za 5 oseb:25 dag graha1,25 l vode ali zelenjavnega odcedka - juhe2 dag sojine moke0,2 dl kisle smetanemelisa, meta, limonin sokworcester omakasolGrah skuhamo. Dodamo sesekljano meliso inmeto. Sojino moko zmešamo z 1 dl vode, dodamograhu. Prekuhamo, zmešamo in na koncu dodamolimonin sok, smetano in worcester omako. Solimopo okusu.Sojini `li~niki za juho1 jajce3 `lice sojinega ali navadnega jogurtamuškatni orehpoper3 `lice sojine mokeJajce zmešamo z jogurtom, solimo, dodamo za-~imbe. Postopoma primešamo moko. Z `lico obli-45

kujemo majhne `li~nike in jih zakuhamo v slanovodo. Kuhane `li~nike odcedimo in pridamo juhi.Zrezki v omaki35 dag sejtana40 dag zelenjave (brokoli, cveta~a, korenje)zeliš~na solpasta misosojina omaka2 dag olj~nega olja, peteršiljPšeni~no meso - sejtan oblikujemo v zrezke.Prekuhamo zrezke v juhi, ki smo ji dodali sojinkoncentrat - miso pasto, sojino omako. Zelenjavoskuhamo. Korenje nare`emo na kocke, brokoli incveta~o razcvetkamo. Zelenjavi dodamo olj~no oljein pridamo zrezkom.Zeljni zrezki s sojoKoli~ina za 5 oseb:30 dag kislega zelja25 dag sojinih kosmi~ev ali 25 dag pretla~ene sojesol, poper5 dag ~ebule2 jajcipeteršilj, kumina2 dag olj~nega oljaš~ep rde~e paprike v prahu1 dag sojine mokeZelje sesekljamo, dodamo kuhamo pretla~enosojo, ~ebulo, za~inimo. Oblikujemo zrezke, povaljamov moki in spe~emo na olj~nem olju. Za omakododamo papriko in zalijemo.Sojini zrezkiKoli~ina za 5 oseb:25 dag sojinih kosmi~ev2,5 dl zelenjavne juhe5 dag ~ebule~esen, poper, sol10 dag skute5 dag lešnikov1 rumenjak2 dag drobtin2 dag olj~nega olja15 dag paradi`nika, peteršilj1/2 dl smetane za kuhanjeSojo namo~imo, da se napne. Dodamo sesekljano~ebulo, ~esen, zmlete lešnike, pretla~enoskuto, za~inimo in dodamo rumenjak. Maso dobrozmešamo. Oblikujemo zrezke z drobtinami in naolju na hitro spe~emo. Za omako dodamo na maš-~obo na kocke narezan paradi`nik, solimo, dodamosmetano, peteršilj in prelijemo zrezke.Natalija Kon~ina,strok. u~iteljica kuharstvaNiste razumeli naših molitev.Niste jih hoteli razumeti.Kadar smo peli hvalnice soncu,luni ali vetru,ste dejali,da ~astimo malike.Ne da bi nas razumeli,ste nas obsodili zaizgubljene duše samo zato,ker je bila naša oblika ~aš~enjadruga~na od vaše.46

^LOVEK V STISKIStres in tesnobaPovod in posledica bolezniZlatka Rakovec-Felser: ^lovek v stiski –Stres in tesnoba, Povod in posledica bolezni,Zalo`ba Obzorja Maribor, 1991, 125 straniV vsakem od nas je skrita mo~ razsvetljenja,zdravja in bolezni, bogastva in siromaštva, svobodein su`enjstva. O tem odlo~amo mi sami in ne drugi.(R.Bach).Ne obstaja nobena bolezen, ki ni povezana z dušo.(Sokrat)Te misli je uvodoma zapisala avtorica knjige^lovek v stiski, ki opisuje stresna in tesnobna stanja,v kateri tako za strokovnjaka kot laika dokajiz~rpno obravnava problematiko, s katero se sre~ujemov vsakdanjem `ivljenju, posebno še bolniki inzdravniki. Bolnik in zdravnik sta predvsem ~loveka– ~loveka s svojimi `ivljenjskimi, dru`inskimi, poklicnimiin drugimi stiskami, skrbmi, uspehi inneuspehi.Morda bo branje knjige pomagalo tako bolnikomkot tudi nekaterim zdravnikom bolje razumetidrug drugega, da si bodo tako la`je pomagali vskupnem boju proti bolezni.»Bolnikova mo`nost, da pre`ivi ali se popolnomapozdravi, se je z napredkom medicine pove~ala.Toda pove~ana mo`nost pre`ivetja in ozdravitveodpira nova vprašanja: Za kakšno ceno? Kaj vsemora zato prizadeti potrpeti? S ~im se mora nau~iti`iveti? ^emu vse se mora zato odre~i? Ob tehvprašanjih se pri~nejo odpirati še neka druga: Kajlahko bolnik naredi sam zase? S ~im vse lahko podprezdravnikova prizadevanja in prizadevanja drugih?Odpira se vprašanje bolnikove aktivne vloge.Toda koliko resni~nih mo`nosti, biti aktiven, imabolnik, ki je slabo informiran, ki nima ustreznegavpogleda v svojo situacijo in nima mo`nosti, da bise v svojem polo`aju po~util soustvarjalec?Aktivna bolnikova vloga je za njegovo ozdravitevvelikega, v primeru mnogih bolezni, skoraj bistvenegapomena. Ko govorimo o bolnikovi aktivnivlogi, ne moremo zaobiti dveh njegovih relacij: odnosamed bolnikom in zdravnikom in odnosa bolnikain njegovega okolja,« je v uvodu zapisala avtorica.V ~asu premagovanja bolezni in njenih morebitnihposledic na kvaliteto `ivljenja imajo ti medsebojniodnosi zlasti pomembno vlogo pri raku inpogosto zelo vplivajo na potek zdravljenja in okrevanja.Ljudje, ki zbolijo za rakom, se soo~ajo mordas te`jo situacijo, ker je v ve~ini izmed nas skritnek »prastrah« pred to boleznijo. Verjetno ni dru-`ine, ki se ne bi vsaj enkrat `e sre~ala s to boleznijo.Odstotek pre`ivetja je bil pred desetletji mnogomanjši, kot je danes. Soo~iti in upreti se tej ali katerikoli drugi bolezni, je za ~loveka in njegovookolje toliko te`je, ~e smo o bolezni in obi~ajnihreakcijah nanjo, premalo pou~eni.»Kakorkoli, beseda rak je trdovratno obremenjenaz negativnimi pri~akovanji in neprijetnimipredstavami. Naenkrat postane sila pomembno,kaj vemo o svoji bolezni, o na~inu zdravljenja, njegovihstranskih u~inkih, mo`nih zapletih... Kajlahko pri~akujemo, s ~im se moramo sprijazniti?Kaj lahko storimo sami zase? Kdo so tisti v naši bli-`ini, na katere se bomo oprli, ko nas bodo mu~ilidvomi in bojazni, ko bomo `alostni in brez mo~i?Mnogo tega moramo raz~istiti v sebi, da nas nezlomi, da ne odpovemo tedaj, ko bi najbolj potrebovalivero in mo~.Da, ta prva sre~anja z boleznijo so kot kriza.Kriza vsega, na kar smo navezani, ~esar smo vajeni,v kar smo verjeli, na ~emer smo gradili svoje `ivljenje...Strah in tesnoba obdajata ~loveka. A prav zaraditega je kriza tudi upanje. Da, kriza je tudi upanje,da storimo korak k sebi, da se zavemo dobregain lepega v sebi, da temu sledimo!«Avtorica je posvetila mnogo pozornosti med~loveškimodnosom med bolnikom, zdravnikom inokoljem in na~inu postopnega informiranja bolnikao njegovi bolezni. Vsak ~lovek je poglavje zasein vsak do`ivlja soo~enje z boleznijo na svoj na~in.Najti primeren na~in, kako informirati bolnika onjegovi bolezni, v tako omejenem ~asu in prostor-47

ski stiski, kot jo imamo sedaj, je posebna umetnost,zato se bo moralo na tem podro~ju še mnogospremeniti in izboljšati.»Strokovnjaki navajajo podatke, da okrog 45%rakavih bolnikov na za~etku bolezni trpi zaradianksioznosti in depresivnosti.Ugotavljajo tudi, da so te reakcije najhujše obsoo~enju z boleznijo in njenim zdravljenjem. Kasnejepa jih spro`ijo nove potrebne preiskave, kivzbujajo sum na verjetni bolezenski zaplet. Tudiredni kontrolni pregledi nekatere bolnike mo~noobremenjujejo. Strah pred mo`nim poslabšanjem,pred napredovanjem bolezni, pred dodatnim neprijetnimposegom jih spremlja še leta potem, kose je bolezen o~itno `e polegla.«Avtorica predlaga, kako se zavarovati pred u~inkistresa, s katerim se sre~ujemo tako v vsakdanjem`ivljenju kot v bolezni. S primeri podrobnejeobravnava posebno psihološko strukturo bolnika spsihosomatskimi tegobami. V zadnjem poglavjupa opisuje psihologijo posameznika kot bolnika inzdravnika ter njun medsebojni odnos.Knjigo zaklju~uje z naslednjimi besedami: »Kosmo govorili o bolniku in zdravniku, na katerega sebolnik obra~a po pomo~, nas je vodilo prepri~anje,da je kvaliteta njunega odnosa pomembna za oba.Prepri~ani smo, da je kvaliteta tega odnosa odvisnaod obeh, da jo soustvarjata oba. Smo pa tudi mnenja,da se le-ta brez pravega védenja drug o drugem,a ne le vedenja, ampak tudi medsebojnegaspoštovanja, ne more vzpostaviti. Kvaliteta v njunemmedsebojnem odnosu lahko zraste le, ~e sespoznata, kot takšna sprejmeta in upoštevata!«Kristina BajecNE GRE SAMO ZA KOLO –moja vrnitev v `ivljenjeLance Armstrong in Sally Jenkins, Ne gre samoza kolo, Tr`i~, Zalo`ba U~ila, 2001, 275straniSploh ni šlo samo za kolo, kot sta naslovilaknjigo o zmagovitem pohodu nad raka in boju zanajvišjo kolesarsko lovoriko na svetu, glavni junakzgodbe, torej Lance Armstrong in Sally Jenkins, kista se spoznala zato, da bi skupaj napisala knjigo inpozneje postala dobra prijatelja.Lance Armstrong, mlad, obetaven in `e pomalemslaven kolesar v Ameriki in Evropi; mo~an, dabi gore premikal, je dobršen del svoje mladosti prekolesaril.Kolesarjenje naj bi postalo njegov poklic,kolo orodje."Ko sem imel 25 let, sem zbolel za rakom namodih in skorajda umrl. Pripisali so mi manj kot40 odstotkov mo`nosti za pre`ivetje in pošteno povedano,nekateri zdravniki so s tem, ko so mi prisodilito miloš~ino, le hlinili prijaznost", za~enjasvojo pripoved Lance in nadaljuje:"No~em saditi ro`ic. Povedati ho~em resnico.In ta ni prijazna. Rak je bolezen, ki lahko oplazivsakogar. Dobijo ga dobri, revni in bogati ljudje terstorijo vse, kar morejo, da bi ga premagali, pa kljubtemu umirajo. Ljudje umirajo, in ko se tega zaveš,se zdijo vsa druga vprašanja brezpredmetna".Najprej je bolezen do`ivljal kot krivico, ki se jezgodila samo njemu. Šele skozi te`ke cikluse zdravljenja,zlasti kemoterapije, skozi operacije številnihtumorjev v glavi, je ob sre~anjih s podobnimi usodamisobolnikov, za~el spoznavati, da ni sam, ampakda je samo v Ameriki še 8 milijonov ljudi zdiagnozo raka. Ni bil ve~ osamljen bojevnik, zanjje za~el obstajati tudi svet. Postala je drug ~lovek.Poprej je bil športnik svetovne kategorije, zgraš~ino ob re~nem bregu, s klju~i porcheja in bogastvomv banki. Vse to si je »prikolesaril«. Loknjegovih uspehov pa se je še vzpenjal.48

Lance ArmstrongTako kot je bil vztrajen, ko je iz`emal iz svojegatelesa zadnje atome mo~i do bole~in, tako se jelotil tudi bolezni. Poleg pogovorov in posvetov sštevilnimi onkološkimi strokovnjaki - to si je spri-~o premo`enja lahko privoš~il – se je vneto lotilprebiranja literature na temo raka. Pridobil si je tolikoznanja, da bi se lahko vpisal na študij medicine,še posebej onkologije.Razen tega je kljub mo~no oslabljenemu telesu- izgubil je pribli`no 30 kilogramov telesne te`e –skrbel za telesno vzdr`ljivost in si venomer ukazoval:»Ne oble`ati! Gibati se domala do onemoglosti.Dokler se lahko premikam, sem zdrav…«Spremenil je na~in prehrane in se ravnal ponasvetih strokovnjakov, literature in tudi laikov.Ob boju z boleznijo je spoznal nov smisel `ivljenja.^eprav sam nemo~en, je `elel pomagati tudidrugim. Zato je ustanovil sklad za boj proti raku.Njegov osnovni cilj je bil vcepljati med ljudieno samo vsebino: boriti se za vsako ceno, z vsemimo~mi, tako kot je ravnal sam.Zato v knjigi o vrnitvi iz pekla nadvse prepri~ljivoopisuje solidarnost med bolniki in ozdravljenimi,njihovimi svojci, prijatelji, ki jim ni bilo ni-~esar prete`ko, ~e je šlo za pomo~. Zaklju~uje: »-Rak odpira sleherna vrata!«Pri skladu je spoznal aktivistko in sodelavkoKik. Iskrica je presko~ila, in ~eprav je vedela za njegovobolezen, je vzplamtela ljubezen. Bila je tistaprava, ki ne sprašuje: bo zdrav, bo pre`ivel, bomolahko dru`ina?Kik je bila odlo~na. @ivljenje je v vsakem primeruneznanka. Bolje je pre`iveti eno samo ~udovitoleto kot sedem povpre~nih…Potlej ko se je Lance kot `iv~na razvalina razšels svojim poprejšnjim dekletom Liso, mu je Kik ozdravilatudi dušo.Pred njo in tudi nikoli pozneje ni pozabil slavospevovsvoji materi, ki ga je vedno vzpodbujala,naj se bori na tekmah, v `ivljenju, v bolnišnici. Materisamohranilki, ki mu je posvetila vso svojo ljubezen,saj o~eta ni poznal, je namenil v knjigi najlepšebesede.»Zdaj vem, da je šlo pri pre`ivetju raka za ve~kot le ozdravitev telesa. Ozdraveti sta morala tudium in moja duša,« pripoveduje.Mesto Austin v Texasu ni bilo pravi kraj za to.Srce mu je uhajalo v mladostna leta, ki jih je pre`ivelv naravi, v lepotah gora v Severni Karolini. Tamje spet našel sebe. Krepil je voljo in mišice. To je biloromanje, kjer se mu je povrnilo `ivljenje.Kolo je spet postalo njegov zvesti spremljevalec,in ko se je kmalu po »ozdravitvi« poro~il s Kik, jecelo medene tedne pre`ivel na kolesu. Lance se jeza~el znova vzpenjati po loku svojih `ivljenjskih ciljev.Za~el se je pripravljati na najve~jo in najte`jošportno preizkušnjo v Franciji, ki velja v kolesarskemsvetu za Olimp kolesarskih dose`kov. Kolesarilje najmanj 7 ur na dan.Hkrati sta s Kik na~rtovala dru`ino. Lance jehotel imeti otroke, ~im ve~ otrok, ~eprav je bil zavoljokemoterapije neploden. A k sre~i je bil dovoljpou~en in razgledan, da je dal pred za~etkomzdravljenja s kemoterapijo zamrzniti svoje semen~ice.Odlo~ila sta se za umetno oploditev.Z velikim spoštovanjem opisuje trpljenje in te-`ave svoje dru`ice med bole~imi postopki. Kmalupo zmagi na Toure de France, ko je ves svet obne-49

mel, Amerika »ponorela« od za~udenja in navdušenja,se jima je rodil tudi sin~ek Luke David.»Dirka po Franciji pomeni sicer junaško, a nesmiselnodejanje, ko preskuša mo~i, voljo in sre~ookrog 200 najboljših kolesarjev sveta; gre za preizkušnjonesmiselnega trpljenja«, pravi.Toda ~e bi mu rekli, naj izbere med tem, da bozmagal na tako sloviti dirki po Franciji in medzmago nad rakom, bi izbral raka.»Kot zmagovalec na dirki `anjem ob~udovanja,kot zmagovalec nad rakom pomenim upanje«.Marjan RemicP.s.Kdor je prebral knjigo @IVETI Z RAKOM, ki je~lanom društva in bolnikom na voljo na oddelku zapsihoonkologijo, bo nemara spoznal prenekatere podobnostiiz uvodne zgodbe Mira Kavlja v poglavju »-Do pekla in nazaj«. Naj povemo, da prav v tem ~asu,ob okrogli desetletnici, Miro Kavelj še naprej verjame,da rak ne pomeni smrti.GLOBINA SAMODOTIKA –OBVLADOVANJE STRESADoris Adam~i~ Pavlovi~, Lado Jakša: GLO-BINA SAMODOTIKA – OBVLADOVANJESTRESA, Educy d.o.o., Ljubljana, 2000, 19strani, dol`ina zgoš~enke 30 minDandanes med ljudmi pogosto slišimo, kakohitro te~e `ivljenje. Prebiramo o tem, kako je modernina~in `ivljenja tudi mnogo bolj stresen kotnekdaj. Raziskave dokazujejo, kako se neobvladanistres kopi~i, kako se ob stresu spreminjajo fiziološkereakcije v telesu. Prebiramo hipoteze in teorije,v kolikšni meri so nekatere bolezni povezane s stresom;predvsem pa - kako pomembno je, da se znamosprostiti.Obstaja veliko razli~nih tehnik, ki nam pomagajodosegati stanje sproš~enosti. Na podro~ju psihoonkologijeje najbolj poznana Simontonova metodasproš~anja in nazornega predstavljanja. Vknji`ici in zgoš~enki Globina samodotika pa stapredstavljeni dve tehniki:1. postopno miši~no sproš~anje in2. vizualizacija pomirjajo~ega dogodka.Metoda postopnega miši~nega sproš~anja je sestavljenaiz serije vaj zategovanja in sproš~anja glavnihskupin mišic: rok, ~ela, o~i, ust in ~eljusti, vratu,ramen in prsi, trebuha, stegen, nog in stopala.Vaje so preproste in dostopne širšemu krogu ljudi,saj ne zahtevajo toliko domišljije ali sugestibilnostikot nekatere druge tehnike. Med tehnikami, ki temeljijona domišljiji, je tudi vizualizacija.Avtor metode miši~nega sproš~anja je zdravnikEdmund Jacobson. Prepoznal je namre~, da so tesnobnemisli oz. neprijetni dogodki povezani s pove~anjemmiši~ne napetosti, ve~ja miši~na napetostpa povratno okrepi tesnobne misli. Tako je sklepal,da miši~na sproš~enost ni zdru`ljiva s tesnobnostjoin da celo pomaga premagati tesnobne ob~utke.Na tej osnovi je oblikoval v knji`ici predstavljenoobliko sproš~anja.Progresivne miši~ne relaksacije, vizualizacije invseh drugih tehnik sproš~anja se je potrebno nau-~iti. Nau~imo pa se jih lahko ob rednih vajah, in sicertakrat, ko nismo »pod stresom« in se relativnodobro po~utimo. Ko se bomo v takem stanju nau-~ili sproš~anja, bo tudi naše zatekanje v sproš~anjetakrat, ko smo pod stresom, bolj u~inkovito.U~enje tehnike postopnega miši~nega sproš~anjain vodene vizualizacije bo ob uporabi knji`icein zgoš~enke gotovo prijetno, saj je besedilo klini~nepsihologinje in psihoterapevtke Doris Adam~i~Pavlovi~ obogateno z do`iveto glasbo skladateljaLada Jakše, ki je s svojimi umetniškimi fotografijamiopremil tudi knji`ico.Obilo uspeha in sproš~enosti!Andreja Cirila Škufca50

REDNA LETNA SKUPŠ^INADRUŠTVA ONKOLOŠKIHBOLNIKOV SLOVENIJELjubljana, Onkološki inštitut, 27. februar 2001Skupš~ina je potekala še posebej slovesno, kerse je iztekel štiriletni mandat dosedanjemu vodstvuin je bilo potrebno izvoliti nove ~lane za vse organedruštva.Danica Zorko, predsednica delovnega predsedstva,je sproš~eno povezovala to~ke dnevnegareda, ko smo pregledovali prehojeno pot in na~rtovalibodo~e cilje. Prevladalo je soglasno prepri~anje,da je Društvo v 15-ih, letih svojega delovanjaveliko naredilo za ozaveš~anje bolnikov in javnostiz izdajanjem publikacij, organiziranjem samopomo~i;predvsem pa z glasilom Okno, ki je postalonepogrešljivo, saj vsako novo številko vsi nestrpnopri~akujejo.Po pregledu finan~nega poro~ila, poro~ila nadzornegaodbora in zaklju~nega ra~una za leto 2000je sledila razrešnica dosedanjim organom društva,nato pa še predlog kandidatov in volitve. Nekateri~lani so bili pripravljeni sprejeti še en mandat. Izvoljeniso bili:Upravni odbor: prim. Marija Vegelj Pirc, dr.med., predsednica; Marija Kristl, podpredsednica;Novoizvoljeni ~lani organov društvaFirdeusa Puri}, generalna sekretarka; Maruša Sever,blagajni~arka^lani: Marja Strojin, Nataša Kogovšek; IrenaLukas, dr. med.; Danica Lindi~, Kristina Bajec^astno razsodiš~e: doc. dr. Marjetka Urši~ Vrš-~aj, dr. med.; Marjan Remic, Majda ŠmitNadzorni odbor: Andreja Cirila Škufca, Milena^i~i~, Lili KozincV imenu novoizvoljenih ~lanov se je predsednicadruštva Marija Vegelj Pirc zahvalila za zaupanje.Povabila je vse prisotne na pogostitev s pustnimikrofi. Bil je namre~ pustni torek, ampak deloskupš~ine zaradi tega ni bilo ni~ manj resno.Firdeusa Puri}10. OBLETNICA SKUPINE ZASAMOPOMO^Slovenj Gradec, 10. marec 2001Slovesnosti ob jubileju so se pridru`ile predstavnicevseh skupin. Prihajale so z razli~nih koncevnaše lepe Slovenije. Zbrale smo se pred cerkvijoSvete Elizabete v Slovenj Gradcu. Nasmejanihobrazov, polne upanja in vere so vstopile v cerkev.@upnijo vodi g. Peter Leskovar, ki nas je prijaznosprejel. Njegove besede so v vsej toplini odmevalev naših srcih in se dotaknile našega `ivljenja s preizkušnjobolezni.Sveto mašo je daroval mariborski škof g. FrancKramberger. Njegovemu govoru smo vestno sledilein ~utile, da je `ivljenje kljub vsemu lepo in dragoceno.Nato nas je pot vodila na Legen4 v restavracijiBellevue, kjer smo nadaljevale s kulturnim in dru-`abnim programom. Kulturni program so pripraviliansambel Samarijan in pevski zbor KarintijaKantat, ki ga vodi g. Tone Gašper. Piko na "i" jedodal Adi Smolar, ki nam je z besedo in pesmijopolepšal lep son~en dan.51

Prisr~ni pozdravi gostov in predstavnic drugihskupin so nam izra`ali pohvalo in priznanje. Mislidr. Janeza Gorjanca so našle posebno mesto v našihsrcih. Med drugim je povedal: "Ob obletnici -najprej ~estitke, veliko bolj pa so ob~utene zahvalenas, ki v skupini sodelujemo. Veliko ste nas nau~ile.Medicina nam v ~asu študija na marsikaj ni dalaodgovorov; posredovala so nam jih vaša `ivljenja,`ivljenja z boleznijo… Ve~ina `ensk, ki jih jedoletela ta kruta bolezen, se `eli, zdru`ena v skupino,soo~iti s svojo usodo, ki jo more osmisliti le ssvojim ~loveškim bistvom. Pri tem ne gre za nekakšnoobliko skupinske tola`be ali za tehnikepreusmerjanja pozornosti ali celo ustvarjanja la`negaupanja. ^e bi bilo tako, potem ne bi znale sprejetiponovitve bolezni ali dejstva, ko ostane stolznanke ali prijateljice prazen. Gre za spoznanjebrezmejne razse`nosti duhovnosti, ki je v vsakem~loveku. Razse`nost ~loveka v fizi~ni in psihi~nipojavnosti je merljiva; duhovnost pa je nekaj, karpreprosto je. Vzeti si je treba ~as, se prepustiti zanimivemusre~anju, u`ivati v izletih v naravo ali samoz nekom poklepetati in zraste neka mo~, kopostane minljivost manj pomembna."Sestra Ana Perše, strokovna voditeljica, je obudilaspomine na 10-letno prehojeno pot naše skupine.Predsednica društva prim. Marija Vegelj Pircnam je prijazno spregovorila in pohvalila naše delo.Navdušile so nas besede dr. Vladimirja Toplerja,direktorja bolnišnice Slovenj Gradec, ki namvseskozi nudi strokovno pomo~ in prostor za našasre~anja. V svoji sredi smo lahko pozdravile še drugeugledne goste, kot tajnico društva Firdeuso Puri},glavno sestro slovenjegraške bolnišnice gospoJano Span`el; dr. Draga Plešiv~nika, dolgoletnegadirektorja bolnišnice in g. prof. Karla Pe~ka, kinam je za to prilo`nost poklonil nekaj svojih umetniškihdel.Pridru`ili so sem nam tudi naši zvesti gorskivodniki, vendar so bile tokrat njihove skrbi za nasmanjše kot takrat v Triglavskih stenah.Hvala vsem za lep dan.Vikica MerzdovnikNOVA POMLAD @IVLJENJA9. vseslovensko sre~anje `ensk z rakom dojkeLjubljana, 24. marec 2001Zdi se, kot da ne bi bilo pomladi, ~e se ne bizgodilo vseslovensko sre~anje `ensk z rakom dojke.Toliko pri~akovanj je povezanih s tem praznikomprve spomladanske sobote, toliko dobrih misli inlepih do`ivetij se zdru`uje v skupnem upanju.Linhartova dvorana Cankarjevega doma je bilatokrat pretesna za vse, ki so se zbrali in mnogi smoposedli kar na stopnice ob straneh. Dobro je, dapostajajo skupine za samopomo~ za vse ve~ `enskmesto, kjer iš~ejo in osmišljajo svojo pot okrevanja.Program je vodila in povezovala ga. Mojca Bla-`ej Cirej. Za~etek sre~anja je `e ute~en, namenjenje pesmi Nova pomlad `ivljenja. To je himna našemudru`enju. Marsikdo od udele`encev je pritegnilubranim mladim glasovom mladinskega pevskegazbora osnovne šole Stranje pri Kamniku, kijih je v spevno celoto povezovala ga. Karla Urh.^astni ~lanici društva sta postaliga. Štefka Ku~an in ga. Vida Zabric.52

Mladim pevcem za spomin - skupinska fotografija z go.Štefko Ku~an in go. Jerco Mrzel.^astna gostja ga. Štefka Ku~an je navdušila ssvojo neposrednostjo in optimizmom.Minister za zdravje, prof.dr. Dušan Keber jezbrane nagovoril v imenu pokrovitelja. S svojo prisotnostjoje izkazal posebno spoštovanje prostovoljnemudelu. Tudi strokovna direktorica Onkološkegainštituta, dr. Cvetka Jakopin Bilban, dr.med., je bila med gosti. V svojem pozdravnem govoruje poudarila pomen samopomo~i in prijateljstva.Letošnje sre~anje je potekalo v znamenju 20.obletnice delovanja skupin za samopomo~. Zato jepredsednica društva prim. Marija Vegelj Pirc,dr.med. – kdo je ne pozna, neutrudne spodbujevalkek upanju in `ivljenju - v svojem strokovnemprispevku Sprehod skozi ~as z besedo in sliko obudilaspomine na ljudi in dogodke, ki so sooblikovaliprogram samopomo~i Pot k okrevanju. Izre~enebesede in slike, ki so v veliki dvorani Cankarjevegadoma dobile še posebno te`o, so izzvenele vpohvalo prostovoljkam in njihovim mentorjem.Posebej slovesna je bila podelitev nazivov ~astni~lan društva, ki sta ga prejeli:ga. Vida Zabric - za uvajanje prostovoljnegadela in vzpostavitev programa Pot k okrevanju in20-letno delo inga. Štefka Ku~an - za dolgoletno sodelovanjein podporo društvu ter za izjemen prispevek k uspešnostimednarodne konference Reach to Reco-very (Pot k okrevanju), ki je bila maja 1998 v Ljubljani.V kulturnem programu je nastopila dipl. igralkain pevka Jerca Mrzel, ki je pri~arala posebnovzdušje. Svoj umetniški program je sestavila iz Prešernovih,Kosovelovih, Kocbekovih, Pav~kovih inljudskih pesmi.Ob zaklju~ku je še enkrat zadonela pesem Novapomlad `ivljenja. Sre~anje v Cankarjevem domuse je kot ponavadi nadaljevalo in zaklju~ilo z dru-`abnim dru`enjem in bogato pogostitvijo.Poseben dogodek je bilo skupno bogoslu`je v`upnijski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani, ki so gaskupaj z duhovnikom Bo`om Rustjo sooblikovale~lanice skupine za samopomo~ iz Izole.Res se zdi, kot da bi pomladi sploh ne bi bilobrez tega sre~anja. Zato se nam ob koncu kar samautrne misel, kot jo je zapisala Marija: "Veselim se`e naslednje pomladi!"Sooblikovali smo našDan pomladiSilva Ferleti~Dan, ki me navdaja z optimizmom in z veseljem.Na sre~anje smo se odpeljali z avtobusom.Med potjo smo kramljale o mnogih stvareh, najboljpa smo se ubadale z mislijo, kako se bomoodrezale pri bogoslu`ju, ki je bilo zaupano »našemu«`upniku in naši skupini iz Izole.V Cankarjevem domu, v prepolni Linhartovidvorani, sem opazovala mnoge znane in neznaneobraze. Nobene grenkobe nisem opazila, nobene`alosti, ~eprav so se vse prisotne `enske `e sre~ale zdiagnozo raka. Za trenutek sem pomislila, zakaj jetej bolezni dodan pridevnik "neozdravljiva".Ugotovilasem, da je danes druga~en dan, ko ni prilo`nostiza skrbi.Uvodna pesem Nova pomlad `ivljenja me vednoznova gane. Mladost in pomlad z roko v roki.53

Nagovorili so nas mnogi pomembni ljudje. V menise je porajala hvale`nost do vsakogar izmed njih.Spoštujem njihov prispevek, njihov trud in ~as, kiga namenjajo so~loveku.Popoldne smo se ponovno zbrale v cerkvi, številne`ene in matere z vseh koncev Slovenije. Dobroso se izkazale naše pogumne ~lanice, ki so posebejza to prilo`nost ustanovile pevski zbor inubrano zapele ob spremljavi orgel. Silovito in do`ivetoje donela tudi pesem iz cerkvene ladje in preglasilanaš mali zbor na koru. Tudi vse nastopajo~eso pripomogle k lepoti sre~anja. Za ve~ino je bil toprvi javni nastop pred oltarjem. Gospod Bo`oRustja, duhovnik iz Kopra, nas je nagovoril z vsosvojo mladostno zagnanostjo in optimizmom.V cerkvi sem razmišljala, od kod to gore~e petje,ta predana molitev, ta zgovorna tišina… Solzeso mi polzele po licih…Ob~utek pripadnosti…Nimamodgovora in ne razumem, vendar mi je zelolepo. Veselim se `e naslednje pomladi.MarijaKljub zdravljenju sem do`ivelaPomlad `ivljenjaSobotno jutro na Onkološkem inštitutu… Nahodniku slišim medicinsko sestro, ki deli termometre.V sobo prodira novo pomladno jutro s pti~jimpetjem in vonjem po izpušnih plinih. Prisluhnemdihanju sobolnic in ugotovim, da nobena ve~ne spi. Pred nami je nov dan."Seveda, danes je v Cankarjevem domu vseslovenskosre~anje `ensk z rakom dojke", pomislim inse spomnim na mojo skupino iz Izole, ki prav gotovo`e na poti proti Ljubljani. Zdi se mi, da slišimnjihove vesele pozdrave in klepet ob snidenju. Škoda,da nisem z njimi.Nekoliko si moram še nekoliko odpo~iti po kemoterapiji,ki sem jo prejela v~eraj. Po~asi vstanem,se zazibljem, v glavi mi šumi. Ko se pogledamv ogledalo, se nasmehnem svoji zabuhli podo-bi in redkim lasem, ki so še ostali po petih kemoterapijahin neubogljivo štrlijo na vse strani. "Ni~",si re~em, "bo `e šlo". Po~asi se bom uredila in po-~akala doma~e, ki me bodo odpeljali domov. Pavendar - ali se ne bi spotoma ustavili? Prepozno je,da bi uspela priti na prireditev v Cankarjevem domu.Lahko pa se udele`im skupnega bogoslu`ja vuršulinski cerkvi, ki ga bo sooblikovala naša skupina.Kar precej smo se pripravljale in nikakor nesmem manjkati. K sveti maši bo šla vsa moja dru-`ina.V uršulinski cerkvi me je prevzela njena notranjost,prepredena s svetlobnimi `arki, ki so se srame`ljivotihotapili skozi visoka okna pod stropom.Cerkev je bila prepolna ljudi v trenutku sve~anegapri~akovanja, da se pri~ne obred.Kot v pravljici se za~ne odvijati pred menoj.Besede se`ejo v misli, srce. Iz o~esa kane solza.Ozrem se in vidim še veliko solznih o~i. Vem, kajpomenijo. Pomenijo sre~o, da smo še tu, da se dru-`imo med seboj, se razumemo in si dajemo mo~ involjo za vse, kar se nam dogaja. Nevidna energija sepretaka med nami. To je dobro.Do`ivela sem ~udovit dan, prepoln sonca, toplote,prijateljstva in miru. Še vedno ga ~utim v sebi,daje mi energijo in polet - do naslednjega sre~anja,ki se ga `e sedaj veselim.IZLET V ARBORETUM -VOL^JI POTOKMilenaV `ivljenju so ~loveku nekatere stvari kar nekakopodarjene. Tako nam je bil podarjen lep in tudiprijeten izlet v Arboretum tik pred majskimi praznikipred odprtjem vsakoletne razstave cvetja.Poljane pisanih tulipanov so nas o~arale `e obpoti v park, ki poteka po starem drevoredu. Levood drevoreda so med gredicami postavljali še vrtneute za prodajo v naslednjih dneh, na desni strani paso se za obrobnimi gredicami tulipanov razgrinjale54

Nasadi tulipanov so nas o~aralicele poljane raznobarvnih tulipanov, posajenihmed trave. To se je zdelo tako lepo, kot je lahko lepomorda samo še v raju! Ob pogledu na vse te cvetovenam je duša kar zapela!V prijetnem kramljanju smo se sprehodile poparku, ki je sijal v svojem pomladnem cvetli~nemokrasju. Gredice tulipanov, ma~eh, narcis in drugegacvetja so `arele med pomladnim zelenilom drevja.Pri lepo urejenem paviljonu, v katerem so razstavljeneskulpture kiparja Janeza Boljke, smo seustavile, malo odpo~ile in popile ~aj.Park Arboretum se nahaja v bli`ini Radomelj vvasi Vol~ji potok. Na bli`njem Vol~jem hribu soruševine srednjeveškega gradu, ki je bil `e v ~asuValvazorja v ruševinah. Zadnji lastniki Bonhomoso v za~etku 17. stoletja na lepi legi pod hribompostavili novega. Leta 1882 ga je kupil Franc Souvan,ki je grajsko okolico zasadil z drevjem; sinLeon pa je zasnoval lepo parkovno ureditev na 12ha zemlje iz nasadov doma~ega in eksoti~negadrevja. Grad je bil leta 1944 po`gan. Leta 1950 jebil ustanovljen Arboretum Vol~ji potok, ki obsega79 ha. Danes v njem raste preko 4000 razli~nihrastlin z vsega sveta. V zadnjih letih so park oplemenitiliz novimi rastlinami, vodometi in vodnimipticami. V prenovljenem umetnostnem paviljonupa so postavili na ogled male in velike `ivalskeskulpture kiparja Boljke. V parku so dolga leta ~akalisvojo usodo posamezni kamniti deli nekdanjeKozlerjeve hiše, ki je stala pred rušenjem ob nekda-nji Šelenburgovi cesti v Ljubljani in so jo po pripovedovanjihdolgo ~asa nameravali ponovno postavitiv Arboretumu. Sedaj pa so nekateri deli lepovklju~eni v parkovno ureditev. V parku je vsako letovelika razstava spomladanskega cvetja. Vrednopa ga je obiskati v katerem koli letnem ~asu, sajvedno ponuja prijeten sprehod po lepo urejenihpotkah med drevjem in cvetjem.Sonce je v ~asu našega obiska zakrilo oblake,padlo je tudi nekaj de`nih kapelj saj je bil april.Skozi oblake so znova posijali son~ni `arki in namogreli dušo in telo. Podobno se nam dogaja v naših`ivljenjih. Menjavajo se lepi dnevi in trenutki. Do-`ivljamo pa tudi te`ke in naporne ~ase. Izlet v Arboretumnam je poklonil lepe trenutke in odlo~ilesmo se, da ponovno obiš~emo ta ~udoviti park.Kristina10. OBLETNICA SKUPINE ZASAMOPOMO^Novo mesto, 19. maj 200111.12.2000 je minilo 10 let delovanja skupineza samopomo~ `ensk z rakom dojke, na kar smovse, ki z njo `ivimo, zelo ponosne. Praznovanjesmo prestavile na spomladanski ~as in nanj povabiletudi druge skupine.Po de`evni petkovi no~i nas je pri~akal lepson~ni sobotni dan. Zgodaj dopoldne smo se zbralev središ~u Novega mesta. Za vsako prispelo skupinicoiz razli~nih koncev Slovenije smo bile boljvesele, tako da je strah pred premajhnim odzivomkmalu odpadel. Zbralo se nas je pribli`no 80. Najprejsmo si ogledale zanimivo etnološko razstavoMedi~arstvo in sve~arstvo na Dolenjskem v Dolenjskemmuzeju. Nato smo se podali v znamenitoKapiteljsko cerkev, kjer nam je g. prošt predstavilzgodovinski razvoj in pomen novomeške proštije.V kripti pod glavnim oltarjem nam je tudi zapel ssvojim mogo~nim glasom in še nas pritegnil k petju.55

tem nam je pomagalo veliko dobrotnikov, ki jih nebomo imenovale, smo pa jim zelo hvale`ne.Ob zaklju~ku sre~anjaso se nekatere povzpele še na Trdinov vrhPo stranskih poteh Novega mesta smo odpeša-~ile do dveh avtobusov, ki sta nas ~akala na nasprotnembregu Krke in se odpeljale na Gorjance.Po gostoljubnem sprejemu smo imele mašo v cerkvicisv. Milav`a, kjer smo sodelovale s svojimi prošnjami.Nato so nas v domu pri Miklav`u ~akalebogato oblo`ene mize s pecivom in sadjem.Razpolo`enje se je bogatilo z glasbo, petjem inlepimi besedami. Bilo je izre~eno veliko lepih misliin pohvalnih besed vsem zaslu`nim za delovanjeskupine in tudi iskrenih zahval ter pozdravov povabljenihgostov. Povezovalec programa je z verziSimona Gregor~i~a »Gorje mu, kdor v nesre~i bivasam, a sre~en ni, kdor sre~o u`iva sam !« zadel bistvonašega sre~anja. Po zaklju~enem programu inkosilu se nas je dobra polovica odpeljala še na najvišjivrh na Dolenjskem (Trdinov vrh – 1178 m).Za spomin smo posnele še skupinsko fotografijo.Obiskovalec Gorjancev, ki je šel v soboto popoldne,19. maja 2001, mimo doma pri Miklav`u,verjetno ni niti pomislil, da bi bili veseli ljudje, kijih je videl, kakšni bolniki ali kako druga~e prizadeti.Imel je prav. Ta vesela dru`ba smo bili mi inpo~utili smo zelo `ivi in zdravi. Ponosne smo, kernam je uspelo pripraviti lepo jubilejno sre~anje. PriŠe posebej bi rade izrazile hvale`nost za vse prizadevanjevodstvu Društva onkoloških bolnikovSlovenije, ki omogo~a taka sre~anja, kot tudi vseaktivnosti za boljše po~utje obolelih in ozdravljenih.Vsakoletna prireditev Nova pomlad `ivljenja,ki smo se je letos prvi~ skupinsko udele`ile s svojimavtobusom, je za nas izjemno pomemben dogodek,ki nas je obogatil s pri~akovanjem vednonovih pomladi.Zina VidrihVera DvoršakHUMANITARNA POMO^ ZASARAJEVO^lanica skupine za samopomo~ Radovljica AngelaPozderac je veliko let z dru`ino pre`ivela v Bosni.Sedaj se z mo`em vra~ata tja samo še na po~itnicein obiske k otrokom.Tako je lani poleti preko oddaje sarajevskega radia,ki je govorila o `enskah z rakom dojke, navezalaosebne stike z njihovim društvom Renesansa.Spoznala je njihove številne stiske in o tem pripovedovalav skupini. Najbolj nas je prizadelo dejstvo,da si morajo prsne proteze same kupovati,vendar jih tudi te`ko dobijo, saj jih ni na zalogi.Takoj smo se odlo~ile, da bomo zanje zbiraleproteze. Upravni odbor Društva onkoloških bolnikovSlovenije je pobudo radovljiške skupine sprejelin zbiralna akcija je stekla po vseh skupinah za samopomo~.V zelo kratkem ~asu smo zbrale 56 dobroohranjenih prsnih protez razli~nih velikosti,nekaj lasulj in kopalk. Odlo~ile smo se za obisk vSarajevu in osebno predajo humanitarne pomo~i,56

Na Baš~aršiji so nas o~arali izdelki doma~e obrtida bi tako la`e vzpostavile nadaljnje sodelovanjemed obema društvoma.V Sarajevo smo odpotovale kot 3-~lanska delegacija24. maja 2001 (Angela Pozderac in NatašaKogovšek, ~lanici radovljiške skupine in FirdeusaPuri}, generalna sekretarka društva). @e prvi ve~ersmo se sre~ale s skupino njihovih ~lanic (37), jimpredstavile delovanje našega društva in programPot k okrevanju ter odgovarjale na njihova številnavprašanja. Vzdušje je postajalo vse bolj sproš~enoin prijetno.Gospa Emilija Tajfanovi}, vodja društva Renesansa,nas je prosila, da bi na domu obiskale eno od~lanic, ki je zelo bolna in se sre~anja ni mogla udele`iti.Z obiskom smo jo zelo razveselili. Tudi zanas je bila to prijetna izkušnja solidarnosti in medsebojnepovezanosti, ki postane ob poslabšanju bolezniše trdnejša.Naslednji dan smo v pre`ivele v prijateljskempogovoru z Emilijo in Safijo, ki sta glavni gonilnisili društva Renesansa. V centru Skenderija smo siogledale razstavo njihovega znanega slikarja SafetaZeca. Nato smo se podale v stari del mesta - Baš-~aršijo, kjer tudi pripravljajo tipi~ne bosanske jedi.Razgovorile smo se o našem delu. Predvsem jih jezanimalo, kako se naše društvo vzdr`uje in kakšenprogram imamo. Presene~ene so bile, da pri nasvsi, tudi vodje skupin in predavatelji, delajo prostovoljno,brezpla~no. Oni imajo najve~ dela z zbiranjemdenarja. Rade bi si priborile pravico, da bidobile proteze brezpla~no na recept in da bi bilosodelovanje z zdravstvenimi delavci v bolnišniciboljše, da bi bili bolj dostopni in prijaznejši. Njihovapredsednica dr. Jadranka Dizdarevi} s svojimpolo`ajem in ugledom društvu veliko pomaga. Zaradinje se jim odprejo marsikatera vrata.Za ustanovitev društva Renesansa, pa sta najboljzaslu`ni Emilija in Safija. Safija je pet let pre-`ivela v Nem~iji kot begunka. Tam je zbolela, bilaoperirana in tudi spoznala skupino za samopomo~.Zavedela se je pomena zdru`evanja `ensk z rakomdojke. Zato je ob vrnitvi domov za~ela iskati sorodneduše in spoznala Emilijo, ki je ~utila enakopotrebo. Pred dvema letoma so ustanovili društvoRenesansa, ki ima sedaj okoli 100 ~lanic. Emilijapravi, da so šele na za~etku, v prvem razredu osnovnešole.Upam, da jim bomo na tej poti še naprej lahkopomagale z nasveti in vzpodbudo, kot tudi s prsnimiprotezami. Za prejeto pomo~ se vsem iskrenozahvaljujejo.Nataša KogovšekMar je narobe,~e imam rad svoje?Mar sem zloben zato,ker je moja ko`a rde~a;ker sem Su;ker sem bil rojen,kjer so `iveli moji o~etje;ker sem pripravljen umretiza svoje ljudstvo in za svojo de`elo?57

PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MELBOURNE, AVSTRALIJAVtisi s postspecialisti~nega študijaOddelek za radioterapijo na Onkološkem inštitutuLjubljana (OIL) je edini te vrste v dr`avi, karmed drugim pomeni tudi to, da je vse postspecialisti~noizobra`evanje iz te stroke nujno vezano natujino. Zato se mi je zdelo potrebno - s tem so sestrinjali tudi moji predpostavljeni – da v Ljubljanipridobljeno znanje nadgradim s tujim. Tako sem setakoj po novem letu 2000 odpravil na celoletnopostspecialisti~no izpopolnjevanje v Avstralijo, naPeter MacCallum Cancer Institute (PMCI) v Melbourne.Peter MacCallum Cancer Institute sodi vdru`bo najuglednejših svetovnih radioterapevtskihcentrovPMCI je sodoben onkološki center, zasnovanpodobno kot OIL: na enem mestu so zbrani strokovnjakivseh treh osnovnih medicinskih strok, kisodelujejo pri zdravljenju raka, tj. radioterapevti,kemoterapevti in kirurgi. Tem je pridru`ena sodobnadiagnosti~na enota, sestavljena iz oddelkov zapatologijo, slikovno diagnostiko in nuklearno medicinoter vsi potrebni laboratoriji in bolnišni~nalekarna. PMCI je bil ustanovljen leta 1949 kotCancer Institute, ustanovljene je bil v ~ast avstralskemupatologu siru Petru MacCallumu (rojen1886, umrl 1974). Leta 1994 je bila ve~ina inštitutskihzmogljivosti preseljena v kompleks sodobnihnovih zgradb v središ~u Melbourna; v dveh “satelitskih”centrih v bli`nji okolici mesta se odvija lemanjši del inštitutskih aktivnosti. To je edina bolnišnicav Avstraliji in ena redkih te vrste v svetu, kije specializirana izklju~no za zdravljenje raka. Skupajz opremo in kakovostjo storitev sodi v dru`bonajuglednejših radioterapevtskih centrov na svetuter se ponaša z renomejem najboljše onkološke inštitucijena ju`ni polobli.In kaj je tisto, zaradi ~esar se PMCI ponaša zzgoraj omenjenim slovesom? O strokovnem deluna inštitutu sem obse`neje poro~al v ~asopisu Delo(Bošnjak D, intervju: Delo - priloga Znanost,3.1.2001, str. 13) in reviji Isis (1.3.2001, str. 53-56). Kot gostujo~i specialist radioterapevt sem senajdlje zadr`al v enoti za zdravljenje raka glave invratu. Vodi jo prof. Lester J. Peters, ki velja v strokovnisrenji za nesporno avtoriteto na tem podro~ju.V drugi polovici leta sem si podrobneje ogledalin sodeloval pri delu enote za zdravljenje ko`negaraka in melanoma, plju~nega raka, tumorjev centralnega`iv~nega sistema in sarkomov mehkih tkiv.Z registracijo pri Zdravniški zbornici Viktorije sempridobil licenco za prakti~no delo z bolniki. Ta mije omogo~ila neposreden stik in delo z bolniki vambulantah na PMCI oziroma vklju~itev v vsakodnevnorutino zgoraj naštetih enot. Pomemben rezultatmojega bivanja na PMCI je seveda vezan naspecifi~na znanja s podro~ja radioterapije: pripravabolnikov za obsevanje na simulatorju, osvojitev temeljnihznanj s podro~ja ra~unalniško podprtegatridimenzionalnega na~rtovanja obsevanja ter spoznavanjemehanizmov za zagotavljanje kvalitete privsakodnevnem obsevanju bolnikov.Bistvene razlike med avstralskim in našimonkološkim inštitutom so v ambulantni inbolnišni~ni dejavnosti ter kadrovski zasedbi intehni~ni opremljenosti.Avstralski onkološki center"Peter MacCallum Cancer Institute"58

Bistvene razlike med PMCI in OIL bi lahko strnilv tri to~ke:• Ambulantno deloMedtem ko v Ljubljani zdravnik in medicinskasestra delujeta v istem prostoru, so bolniki naPMCI dele`ni ve~jega udobja in predvsem zasebnosti.Vsako ambulantno enoto sestavlja šest pregledovalnic,v katere medicinske sestre razporejajobolnike, ki naj bi jih zdravniki pregledali (v njihoviodsotnosti). Vse ambulante so multidisciplinarne:v njih sodelujejo vsi zdravniki neke enote (npr.v ambulanti za melanom skupaj in isto~asno delujejoradioterapevt, splošni kirurg, kirurg plastik, kemoterapevtin dermatolog); izjema so ambulante zaspremljanje bolnikov med obsevanjem. S tem je zagotovljenahitra in neposredna izmenjava mnenjmed specialisti razli~nih strok ter sorazmerno kratke~akalne dobe bolnikov. Ambulantno enoto prostorskozaokro`uje prostor za medicinsko sestro,namenjen urejanju administrativnih postopkov, terprostor za zdravniška posvetovanja in pregled bolnikovedokumentacije.• Bolnišni~na dejavnostBolniške sobe na oddelkih sprejmejo do petbolnikov, vsaka je opremljena s sanitariji in kopalnico.Prostor, ki pripada posameznemu bolniku, jeprimerno velik in z zaveso lo~en od okolice; polegobvezne postelje in omarice vklju~uje tudi telefonin televizijski sprejemnik. Zasnova oddelkov naPMCI sledi ideji o multidisciplinarnem pristopu kobravnavi in zdravljenju bolnikov. Tako vse bolnikez dolo~eno vrsto raka najdemo na enem samemoddelku, ne glede na to, kdo vodi njihovo zdravljenje,radioterapevt, kemoterapevt ali kirurg. Kljubobse`ni dejavnosti imajo na PMCI le 151 bolniškihpostelj, kar je pribli`no za polovico manj kot naOIL. Te`iš~e dejavnosti je namre~ usmerjeno v ambulantnoobravnavo in zdravljenje bolnikov. Ti prihajajona naro~ene diagnosti~ne preiskave in zdravljenjeod doma ali iz hostelov, za onkološke bolnikeprilagojenih negovalnih centrov, ki so raztresenipo vsem mestu. Cilj (delne) zamenjave bolnišni~nihzmogljivosti za hostelske je seveda pocenitevNaravna znamenitost in turisti~na atrakcija na poti medAdelaido in Melbournom prikazuje monumentalnekamnite skulpture 12. apostolov, ki jih je izoblikoval ocean.zdravljenja, saj tudi v Avstraliji velja, da sta najdra`jabivanje in oskrba v bolnišnici.• Kadrovska zasedba in tehni~na opremljenostNa oddelku za radioterapijo PMCI (v osrednjiin obeh satelitskih enotah) je v ~asu moje prisotnostidelovalo 23 zdravnikov specialistov radioterapevtov,9 specializantov, 12 fizikov in 97 radiološkihin`enerjev.Za na~rtovanje teleterapije (vir ionizirajo~egasevanja se nahaja izven telesa bolnika, ki ga obsevamo),ki traja v povpre~ju 7-10 dni, imajo na voljoštiri simulatorje ter deset enot za ra~unalniško na-~rtovanje obsevanja. V prvem primeru gre za aparature,ki slu`ijo za grobo dolo~itev oziroma lokalizacijovolumna tkiva, ki bo obsevano. V drugemprimeru so mišljeni sistemi za prostorsko (tridimenzionalno)na~rtovanje obsevanja (Tovrstnih sistemov,ki so na tr`iš~u `e od konca 80-ih let, naOIL nimamo. Njihova uporaba temelji na podatkiho bolnikovi anatomiji, gostoti tkiv in legi terobse`nosti tumorja in zdravih organov ali tkiv vnjegovi okolici, katerih obsevalna poškodba bi bistvenozmanjšala kakovost bolnikovega `ivljenja alibi bila zanj celo usodna. Po vnosu teh podatkov, kijih pridobimo le z ra~unalniškim tomografom alimagnetnim resonan~nim slikanjem, v tak sistemizberemo tisto kombinacijo oziroma orientacijo`arkov, njihovih energij ter obliko posameznih ob-59

sevalnih polj, ki v danem primeru omogo~a obsevanjetumorja z `eljeno dozo, ob hkratni najni`jimo`ni dozi, ki jo lahko še prejmejo zdrava tkiva vnjeni okolici). Na PMCI bolnike obsevajo na desetihsodobnih linearnih pospeševalnikih.Sodobno opremljena je tudi enota za brahiterapijo(vir ionizirajo~ega sevanja je vstavljen v samtumor ali v njegovo neposredno bli`ino) s kar šestimienotami za naknadno polnjenje vodil (ki jihzdravnik predhodno vstavi v bolnikovo telo) z viriionizirajo~ega sevanja in ra~unalniškim sistemomza dozimetri~no izra~unavanje. Za nazornejšopredstavo je v spodnji tabeli podana primerjavamed oddelkoma za radioterapijo na PMCI in OIL.Kadrovska zasedba, obseg dela in opremljenostoddelkov za radioterapijo na Peter MacCallum CancerInstitute (PMCI) in Onkološkem Inštitutu vLjubljani (OIL) primerjava.PMCI aOILOsebjeZdravniki 23 19Radiološki in`enirji 97 33 bFiziki 12 5BolnikiObsevani/leto 5.500 4.800Obsevani/aparat/dan 40-45 60 cPosteljne zmogljivosti 100 151OpremljenostTELETERAPIJASimulator 4 2Megavoltni aparati 9 5- kobaltovi aparati 0 2- linearni akceleratorji 9 3 d3D-ra~unalniški sistemi za 10 0na~rtovanje obsevanjaBRAHITERAPIJASistemi za naknadno polnjenje 6 2a Številke se nanašajo na vse enote, delujo~e v okviru PMCI, tj.centralo in oba satelita.b Za izpolnitev dnevnih delovnih obveznosti je delo kar 25 izmed33 zaposlenih organizirano v dveh izmenah (na PMCI le v eni izmeni).c Zaradi tehni~nih pomanjkljivosti nekaterih aparatov se številobolnikov, dnevno obsevanih na posameznem aparatu, giblje med40 in 80, v~asih tudi ve~.d Dve izmed treh aparatur naj bi bile zmo`ne tvorbe tako fotonovkot elektronov, vendar zaradi tehni~nih pomanjkljivosti generiratale eno vrsto `arkov.V okviru PMCI se poleg strogo strokovnihodvijajo tudi druge, za bolnike in njihovesvojce ni~ manj pomembne dejavnosti, kiomogo~ajo oskrbo bolnikov in izboljšujejokvaliteto `ivljenja.Tako pod okriljem Enote za delovno terapijopotekajo razli~ni izobra`evalni programi (npr. @ivetiz rakom, Vše~en izgled – boljše po~utje, Brahiterapija– kaj je to, Sprostitev), preko katerihbolniki na enostaven na~in pridobijo potrebne informacije,ki jim olajšajo razumevanje njihove bolezniin zdravljenja; pomagajo sprejeti dejstvo, daso bolni, ter se soo~iti z izzivom, ki ga prednje postavlja`ivljenje.Podobni so cilji Enote za socialno delo: polegobveznega intervjuja s prav vsakim bolnikom, kiprestopi prag PMCI (o socialnih razmerah, v katerih`ivi, o njegovem gmotnem polo`aju in mo`nipomo~i, ki jo bo dele`en s strani svojcev ali prijateljevmed in po zdravljenju), delavci Enote organizirajosestanke s svojci obolelega in posredujejomed PMCI in okoljem, v katerega naj bi se bolnikvrnil po zaklju~ku zdravljenja. Še posebej za tiste,ki jim je bolezen vzela drago osebo in se s tem nemorejo sprijazniti, ponuja Enota v okviru t.i. Skupineza pomo~ þalujo~im pomo~ v obliki osem 1½ure trajajo~ih tedenskih sre~anj. V skupinah, kiðtejejo najve~ osem posameznikov s podobno izkuðnjo,si v medsebojnem pogovoru izmenjujejosvoje poglede, strahove in se poskuðajo soo~iti znovo stvarnostjo.Bolniki, stari med 20 in 40 let, so organiziraniv društvu MAC-s (ime izhaja iz imena Inštituta:Peter MacCallum). Medsebojno dru`enje in izmenjavaizkušenj jim olajšuje `ivljenje z boleznijo oziromajim pomaga vzpostaviti pozitiven odnos dosebe in okolice. Redno se sre~ujejo na sestankih,60

kjer poleg splošnih tem obravnavajo tudi za to starostnoskupino specifi~no problematiko: partnerskiodnosi, spolnost, zaposlovanje idr.Oskrbi bolnikov na domu je namenjena Patrona`naslu`ba (t.i. Visiting nurse service), ki je organiziranav okviru PMCI in deluje v obmo~ju 20-30 km okoli inštituta. Njena dejavnost obsega takonego bolnikov kot aplikacijo kemoterapevtikov(tudi intravenozno) in izobra`evanje bolnikov ternjihovih svojcev.Boljšemu po~utju hospitaliziranih bolnikovslu`i posebej urejena, njim namenjena knji`nica zizbrano literaturo, CD-ploš~ami in videokasetami(potrebne aparate si lahko tudi izposodijo), programvsakodnevne rekreacije, organizacija glasbenihve~erov, restavracija, kapela, mo`nost nakupadnevnega tiska na oddelkih, frizerski servis, pranjeosebnega perila…Glede na pisano mešanico razli~nih ver, ras oz.narodnosti, ki sestavljajo Avstralijo, ne presene~adejstvo, da PMCI pogodbeno zaposluje ve~ desetprevajalcev, tudi Slovenca. Temu primerna je tudiponudba hrane oziroma razli~nih menijev, med katerimilahko izbirajo hospitalizirani bolniki.Uporaba mobilnih telefonov v bolnišnici ni dovoljena,prav tako ne kajenje. Eno in drugo veljatako za bolnike kot za zaposlene. Med zdravnikiSveta gora Aboriginov (Uluru) v centralni Avstraliji, kikljub invaziji turistov s celega sveta, še ohranja vlogonjihovega prvega svetiš~a in jih duhovno povezuje.nisem sre~al nikogar, ki bi javno priznal, da je kadilecin na celem inštitutu ni bilo enega samegaprostora, kjer bi bilo kajenje dovoljeno; kaditi jeprepovedano tudi v ~asu obiska patrona`ne sestrena domu. Obiski svojcev in prijateljev na oddelkihso dovoljeni med 14.30 in 20.00 uro, v dopoldanskem~asu pa le izjemoma, saj motijo delovni proces.Na `eljo bolnika bolnišni~no osebje poskrbi,da so morebitni obiskovalci, ki jih ta ne `eli sprejeti,pravo~asno odslovljeni.Posebej usposobljeni prostovoljci nudijobolnikov in njihovim dru`inam vsestranskopomo~.Pomemben del PMCI so prostovoljci tj. ozdravljenibolniki in vsi zainteresirani (za v~lanitevje obvezna osebna izkušnja z rakom), ki so usposobljeniza opravljanje specifi~nih nalog tako na inštitutukot izven njega. Te obsegajo: pogovore zbolniki, pomo~ v bolniški knji`nici, friziranje, masa`oin pedikuro bolnikov, sprejem bolnikov inspremljanje le-teh na oddelke oziroma preiskave,dostavo dnevnega tiska in hrane, pomo~ pri ban~nihopravilih, svetovanju in nakupu nekaterih pripomo~kov(npr. lasulje, prsne proteze), organizacijorekreativnih ve~erov in podobno. Posameznikiso po dodatnem izpopolnjevanju usposobljeni zanudenje verbalne pomo~i in svetovanje v primeruše posebej ob~utljivih bolnikov ali svojcev in konkretnepomo~i ter nege bolnikov na domu, kosvojci te naloge iz tega ali onega razloga ne zmorejove~ sami.^eprav je PMCI dr`avna ustanova, dobivavelik dele` finan~nih sredstev tudi z volili indonatorstvom.Kot pomembno aktivnost širše dru`bene skupnostiter v prvi vrsti bolnikov in njihovih dru`innaj omenim donatorstvo. PMCI je dr`avna inštitucijain naj bi se kot taka financirala prvenstveno izdr`avnega prora~una. Navkljub temu pa pomembendel finan~nih sredstev predstavljajo volila indonacije bolnikov, njihovih svojcev ter razli~nihdruštev in organizacij. Tako je v obdobju od julija61

1996 do decembra 1997 vsota, pridobljena iz naslovavolil in donacij, znašala kar 2.870.049,47AUD, kar npr. zadostuje za nakup najsodobnejšegaobsevalnega aparata z vso dodatno opremo vred.Tudi Avstralci se namre~ zavedajo, da lahko za svojezdravlje – kljub bogastvu dr`ave, v kateri `ivijo(še posebej, ~e to primerjamo s Slovenijo) – najve~naredijo sami.Na voljo je vedno dovolj ~asa, da se bolnikuvsako podrobnost razlo`i dovolj natan~noin odgovori na njegova vprašanja na njemurazumljiv na~in.Vsi bolniki na PMCI so seznanjeni z diagnozoin mo`nostmi zdravljenja ter ozdravitve. Tega na-~ela se je v~asih te`ko dr`ati, še posebej v primerubolnikov, izhajajo~ih iz konservativnih okolij (npr.Italijani, Grki), kjer svojci pogosto vztrajajo, da sebolniku vsaj del resnice zamol~i. Navkljub temu izjemali odstopanj v tem pogledu ni. Poleg tega moravsak bolnik pred vsakim posegom ali zdravljenjem(tudi pred pri~etkom obsevanja ali kemoterapije)podpisati izjavo, da se s predlaganim strinja inda se zaveda mo`nih zapletov. Seveda je na voljovedno dovolj ~asa, da se bolniku vsako podrobnostrazlo`i dovolj natan~no in odgovori na njegovavprašanja na njemu razumljiv na~in.Moje bivanje in izpopolnjevanje v Avstraliji seje kon~alo koncem decembra 2000. Po ~loveškiplati je bilo to zame te`ko leto: lo~enost od dru`inein prijateljev ni nikoli lahka. Kljub temu pa menim,da je bil izkupi~ek - nova znanja in spoznanja,znanstva ter izkušnje - vreden truda in odpovedovanj.asist. dr. Primo` Strojan, dr. med.,specialist onkolog in radioterapevtOddelek za radioterapijo,Onkološki inštitut v LjubljaniP.S.Zainteresirani bralec lahko podrobnejše informacijeo Peter MacCallum Cancer Institute najdena spletni strani www.petermac.org.IZ TUJEGA TISKARevija Patient’s Network (Mre`a bolnikov) jeglasilo Mednarodne zveze bolnikov (IAPO), katere~lan je tudi naše društvo. Zadnja številka je posve-~ena problemom zdravja starejše populacije. TudiSlovenija se soo~a s podobno problematiko, zatopovzemamo del vsebine.Ob koncu druge svetovne vojne je bila pri~akovana`ivljenjska doba za ve~ino ljudi manj kot 50let. Danes je 580 milijonov ljudi starejših od 60let, od teh 355 milijonov v de`elah v razvoju.Leta 1950 so predstavljali otroci v razvitem svetu27 % populacije in stari 12 %. Leta 1998 je številootrok upadlo na 18,8 %, število starih pa naraslona 19,1 %. Za leto 2050 predvidevajo razmerje15 % in 30 %.^eprav bodo mnogi stari pri dobrem zdravju,se bo pove~alo tudi število tistih, ki bodo potrebovaliakutno ali dolgotrajnejšo zdravstveno oskrbo.Z zdravstvenimi problemi in njihovim reševanjemse bo prvi~ po letu 1982 ukvarjala tudi Skupš~inazdru`enih narodov v letu 2002. Mnoge dr`ave pa~utijo problem `e sedaj in se pripravljajo na noverešitve. Oblikujejo se nove strategije, ki vklju~ujejoustanavljanje in ja~anje ustanov, ki skrbijo za ostarele,~im daljše dru`beno vklju~evanje starejšihter razvijanje boljših zdravstvenih in socialnih storitev.V zvezi z obravnavanjem starejše populacije seuveljavlja nov izraz "AGEISM" (izg.: ejd`izm) vsmislu diskriminacije starejših. Posledice so opaznetudi v skrbi za zdravje starejših, ki je pravilomaslabše, cenejše in krajše kot pri mladih. Ko zmanjkujesredstev za kvalitetno zdravstveno oskrbo zavse dr`avljane, imajo prednost zlasti mlajši, boljperspektivni bolniki. Tako ka`ejo raziskave zdravljenjasr~nih bolezni v Veliki Britaniji. Starejše ljudi,zlasti `enske, manjkrat pošiljajo na kvalitetnejšepreiskave, kljub temu da so sr~na obolenja pogostejšav starosti. Starejše manjkrat usmerjajo v sekundarnozdravstvo (specialisti~ne preglede).Mnogo takšnega razlikovanja je skrito, implicitno.Tako se starejši bolniki prito`ujejo, da jih "vtakne-62

jo" v bolj zanemarjene oddelke, osebje je manj prijazno;dostavijo jim hrano in nih~e se ne briga, aliso kaj pojedli.V razvitem svetu razna gibanja in zdru`enja starejšihljudi opozarjajo na diskriminacijo. Glede nato, da so to pogosto mo~ni lobiji volilcev, tudi dose`ejokakšne pozitivne premike. Individualno paje starejši posameznik praviloma bolj brezmo~en,ko poskuša uveljaviti svoje pravice.Med starejšo populacijo se spreminja tudistruktura po spolu. De~ki se rodijo v ve~jem številu,toda `enske jih pre`ivijo skoraj v razmerju 1:4.Tako zavzemajo `enske skoraj dve tretjini populacije,ki je starejša od 85 let. ^eprav so mnoge `ensketekom aktivnega `ivljenja oskrbele svoje bli`njeumirajo~e, je zanje ve~ja verjetnost kot za moške,da bodo umirale same, v bolnišnicah in domovihza ostarele.Tudi problematika humanega umiranja moraskozi tranzicijo, ki je ena najve~jih v zdravstvu, namre~od "zdravnik zna najbolje" do soodlo~anja insprejemanja soodgovornosti. S tem bi tudi la`jedosegali dvojni cilj, to je kontinuiteto in usklajenostskrbi v `ivljenjskih ciklusih in kon~no "dobro"umiranje.Tisti, ki skrbijo v dru`inah za starejše, bi moralidobiti ve~ informacij in podpore pri svojem delu.Vzpostaviti se bo moral nacionalni dialog, v kateremnaj bi sodelovali predstavniki zdravstva, religije,gospodarstva, zdru`enj bolnikov in mediji.Pri tem ne bi smeli pozabiti, da so za vsemi temiproblemi obrazi resni~nih ljudi. Morda boste totudi vi ~ez 10, 20, 30 let.Povzela in prevedla Marja Strojiniz revije The Patient’s Networt, Volumen 6,Number 1, 2001DRUŠTVO ONKOLOŠKIHBOLNIKOV SLOVENIJEOnkološki inštitut, Oddelek za psihoonkologijoZaloška 2, 1000 Ljubljanatel. 01/431 83 50fax. 01/431 41 80e-mail: psiho1@onko-i.siinternet:http://www.onko-i.si/psihoonko/index.htmlPostanite ~lan tudi Vi!^lani društva so lahko zdravljeni in ozdravljenibolniki, njihovi svojci in prijatelji, zdravstvenistrokovnjaki in vsi, ki so zainteresirani zavarovanje zdravja in reševanje problematike raka.Za v~lanitev v društvo izpolnite prijavnico,ki jo dobite pri društvu.^lani prejmejo ~lansko izkaznico, pla~ujejo~lanarino in so teko~e obveš~eni o delu društva.Po potrebi in `elji se lahko bolniki povezujejov samopomo~ne skupine ali zdru`ujejo priraznih drugih dejavnostih.Glejte pomlad je prišla.Zemlja je sprejela sonce v objemin kmalu bomo videli sadovenjune ljubezni!63

POT K OKREVANJUorganizirana samopomo~ `ensk z rakom dojke• Individualna pomo~ bolnicam po operaciji.Redni obiski prostovoljk potekajo v splošnihbolnišnicah: v Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu,Šempetru pri Novi Gorici in na Onkološkem inštitutuv Ljubljani.• Skupine za samopomo~imajo redna mese~na sre~anja po naslednjemrazporedu:1. CELJE: Vsako 2. sredo v mesecu ob 15. uri vsejni sobi kirurške slu`be Splošne bolnišniceCelje.2. IZOLA: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob 18. uri vprostorih Splošne bolnišnice Izola.3. KRŠKO: Vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17. uri vprostorih zdravstvenega doma Krško.4. LJUBLJANA: Vsak 3. ~etrtek v mesecu ob 16.uri v sejni sobi Onkološkega inštituta, stavbaC.5. MARIBOR: Vsako 3. sredo v mesecu ob 17.uri v zdravstvenem domu, V. nad., v sejni sobi.6. MORAVSKE TOPLICE: vsako zadnjo sobotov mesecu ob 13.uri v sejni sobi, Dolga ul. 107,Moravske Toplice.7. NOVA GORICA: Vsak 2. ponedeljek v mesecuob 17. uri v prostorih zdravstvenega doma,nova stavba.8. NOVO MESTO: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob15.30 v prostorih zdravstvenega doma.9. SLOVENJ GRADEC: Vsako 1. sredo v mesecuob 16. uri v bolnišnici, kirurška raportnasoba.10. POSTOJNA:Vsak 1. torek v mesecu ob 18. uriv sejni dvorani zdravstvenega doma.11. PTUJ: Vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17. uri vOsnovni šoli Breg, Ptuj.12. RADOVLJICA: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob17. uri, knji`nica A. T. Linharta, Radovljica13. RIBNICA: Vsak ~etrti ponedeljek v mesecu ob17. uri v knji`nici Zdravstvenega doma dr. JanezaOra`ma v Ribnici, Majnikova 1.14. TRBOVLJE: Vsak zadnji ~etrtek v mesecu ob17. uri v prostorih zdravstvenega doma.15. VELENJE: Vsak 3. torek v mesecu ob 18. uriv ~akalnici nevropsihiatri~ne ambulantezdravstvenega doma.Moje ljudstvoje dolge rodove iskalo resnicoin še zmeraj jo najdeva.Vsa ljudstva so imela takšna iskanja.Morda je s tem razlo`eno,zakaj imajo skorajda vsa svetovna verstvas ti~iš~a v dobrodelnosti,odpuš~anju in veri v `ivljenje po smrti.64

KNJIGE ZA VAS• Pirc B., Vodnik-Cerar A. @IVETI Z RAKOM.Ljubljana: TDS Forma 7, 1992. V knjigi bostezvedeli ve~ o kemoterapiji in obsevanju, kot tudio raku nasploh. Spoznanja so nepogrešljivaza bolnike, svojce in... še zdrave!• Kaye R. DOBER DAN, @IVLJENJE. Ljubljana:TDS Forma 7, 1994. Psihologinja piše o rakudojke. Medicinska spoznanja se prepletajo spri~evanji bolnic in z njenim lastnim do`ivljanjembolezni.• Simonton C. OZDRAVETI. Ljubljana: DZS,1988. Priro~nik za bolnike z rakom in njihovesvojce u~i, kako prese~i bolezen z lastnimi mo~miin se nau~iti sprostitve z nazornim predstavljanjem.• V pomo~ so na voljo tudi avdiokasete POTI KZDRAVJU (M. Vegelj Pirc).PSIHOONKOLOGIJAOddelek za psihoonkologijo deluje v stavbi DOnkološkega inštituta v Ljubljani. Bolniki in njihovisvojci se lahko dogovorijo za pogovor vsakdan (razen sobote) od 8. do 14. ure osebno ali potelefonu (01) 431-83-50.Predhodni pogovor je tudi potreben za vklju~itevv skupinsko u~enje sprostitve z nazornim predstavljanjempo Simontonovi metodi, ki obsega devetrednih tedenskih sre~anj s prakti~nimi vajami.Psihoonkološke posvetovalnice delujejo tudidrugod po Sloveniji, pozanimajte se v svojemzdravstvenem domu.DRUŠTVNE PUBLIKACIJE• RAK RODIL - Vodnik za bolnice na poti okrevanja• RAK DOJKE - Vodnik za bolnice na poti okrevanja• MAMOGRAFIJA - Dobro je vedeti, kaj pomeni• HORMONSKO ZDRAVLJENJE RAKADOJKE - Dobro je vedeti, kaj pomeniDrevo cenimo po cvetovih,cvetove po sade`ih.POSVETOVALNICA ZAONKOLOŠKOZDRAVSTVENO NEGODeluje v stavbi B Onkološkega inštituta vLjubljani in je namenjena hospitaliziranim in ambulantnimbolnikom ter njihovim svojcem.Vsi, ki potrebujejo pomo~ enterostomalne terapevtke,nas lahko pokli~ejo vsak dan, razen sobotein nedelje, po telefonu (01) 432 80 44, ali pa se oglasijoosebno med 10. in 13. uro.Prijazno vabljeni! Rešujmo te`ave skupaj!Helena Urši~,viš. med. sestra, enterostomalna terapevtka65

S katero vrsto stvarstva ste si v rodu.Evropejci,ki jih je treba prisiliti,da delajo dobro,in ki se zla ogibajo le iz strahu pred kaznijo.Ne moremo prodati`ivljenja ljudi in `ivali,zato ne moremo prodati zemlje.Semkaj jo je del Veliki duhin ne moremo je prodati,ker v resnici ni naša.Govorili so, naj ne pijemo `ganja,pa so ga sami kuhaliin ga z nami zamenjevali za krzno in ko`e,dokler jih ni skoraj zmanjkalo.Moji mladeni~i ne bodo delali.Kdor dela,ne more sanjati;modrost pa prihaja v sanjah.Naša zemlja je vredna ve~od tvojega denarja.Trajala bo ve~no.Ne bo propadla,dokler sije sonce in te~e voda,in vsa ta leta bo dajala `ivljenjeljudem in `ivalim.Indijanci,ki `ivijo blizu naraviin njenemu vladarju,ne `ive v temi.66

V `ivljenju Indijancaje le ena neizbe`na dol`nost -dol`nost molitve -vsakdanjega priznavanja nevidnega inve~nega.Vsakdanje ~aš~enjemu je pomembnejše od hrane.Beli ~lovek ne bo nikdar sam.Naj bo pravi~enin naj blago ravnaz mojim ljudstvom,kajti mrtvi niso brez mo~i.Sem rekel - mrtvi?Saj smrti ni.Je le menjava svetov.Dan in no~ ne gresta skupaj.Rde~i ~lovek se je vselej umikalpred prodirajo~im belim ~lovekom,tako kot jutranja meglica be`ipred jutranjim soncem.Zdrava stopala ~utijosamo srce Svete zemlje.Zemlja ni ~lovekova last.^lovek je last zemlje.Vse je zvezano med sabo,prav kakor je dru`ina povezana s krvjo.^lovek ni stvarnik tkanine `ivljenja,temve~ le nitka v njej.Kar dela s tkanino,dela s samim seboj.67

KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADRAN.MORJANEA-KTIVNOSTVELIKOMESTO VAL@IRIJILITIJNASPROTJERAZLI^-NOSTIKRPASTARPREDMETIRSKODEKLEACOPEPEVNIK[PRICANJEV [OLIOVADUHDEL BENC.MOTORJAKRAJ NAPOHORJUVODJAPODJETJAZDRAVILNARO@ICANEZNANECVRSTA@U@ELKEPRIPOVED-NA PES-NITEVZDRAVKOOGRIZEKANTONINGOLI^ZABAVNOGLEDALI[^E@U@ELKAKAR SEPELJESLOVENSKAOBALAIGRALCIVODNEGA[PORTA Z@OGOVZKLIKNASMEHSLOVENSKIRE@ISERKONICARELIGIJA^ENASPROTJEOD PROTIKRANJSKAGORAPRI^AKO-VANJAIGRA NASRE^OIVANLENDLPASJI DOMOTOVRTA^NIKRIBI^EVPRIPOMO^EKDRAGOKULINARIKREDKOSLOVENSKOIME“ZRA^NI”(GR[KO)SVINJSKIKO[^EK VMASTIKUNAVERALE[68