ski stiski, kot jo imamo sedaj, je posebna umetnost,zato se bo moralo na tem podro~ju še mnogospreme<strong>ni</strong>ti in izboljšati.»Strokovnjaki navajajo podatke, da okrog 45%rakavih bol<strong>ni</strong>kov na za~etku bolez<strong>ni</strong> trpi zaradianksioznosti in depresivnosti.Ugotavljajo tudi, da so te reakcije najhujše obsoo~enju z bolez<strong>ni</strong>jo in nje<strong>ni</strong>m zdravljenjem. Kasnejepa jih spro`ijo nove potrebne preiskave, kivzbujajo sum na verjet<strong>ni</strong> bolezenski zaplet. Tudired<strong>ni</strong> kontrol<strong>ni</strong> pregledi nekatere bol<strong>ni</strong>ke mo~noobremenjujejo. Strah pred mo`<strong>ni</strong>m poslabšanjem,pred napredovanjem bolez<strong>ni</strong>, pred dodat<strong>ni</strong>m neprijet<strong>ni</strong>mposegom jih spremlja še leta potem, kose je bolezen o~itno `e polegla.«Avtorica predlaga, kako se zavarovati pred u~inkistresa, s katerim se sre~ujemo tako v vsakdanjem`ivljenju kot v bolez<strong>ni</strong>. S primeri podrobnejeobravnava posebno psihološko strukturo bol<strong>ni</strong>ka spsihosomatskimi tegobami. V zadnjem poglavjupa opisuje psihologijo posamez<strong>ni</strong>ka kot bol<strong>ni</strong>ka inzdrav<strong>ni</strong>ka ter njun medseboj<strong>ni</strong> odnos.Knjigo zaklju~uje z naslednjimi besedami: »Kosmo govorili o bol<strong>ni</strong>ku in zdrav<strong>ni</strong>ku, na katerega sebol<strong>ni</strong>k obra~a po pomo~, nas je vodilo prepri~anje,da je kvaliteta njunega odnosa pomembna za oba.Prepri~a<strong>ni</strong> smo, da je kvaliteta tega odnosa odvisnaod obeh, da jo soustvarjata oba. Smo pa tudi mnenja,da se le-ta brez pravega védenja drug o drugem,a ne le vedenja, ampak tudi medsebojnegaspoštovanja, ne more vzpostaviti. Kvaliteta v njunemmedsebojnem odnosu lahko zraste le, ~e sespoznata, kot takšna sprejmeta in upoštevata!«Kristina BajecNE GRE SAMO ZA KOLO –moja vr<strong>ni</strong>tev v `ivljenjeLance Armstrong in Sally Jenkins, Ne gre samoza kolo, Tr`i~, Zalo`ba U~ila, 2001, 275stra<strong>ni</strong>Sploh <strong>ni</strong> šlo samo za kolo, kot sta naslovilaknjigo o zmagovitem pohodu nad raka in boju zanajvišjo kolesarsko lovoriko na svetu, glav<strong>ni</strong> junakzgodbe, torej Lance Armstrong in Sally Jenkins, kista se spoznala zato, da bi skupaj napisala knjigo inpozneje postala dobra prijatelja.Lance Armstrong, mlad, obetaven in `e pomalemslaven kolesar v Ameriki in Evropi; mo~an, dabi gore premikal, je dobršen del svoje mladosti prekolesaril.Kolesarjenje naj bi postalo njegov poklic,kolo orodje."Ko sem imel 25 let, sem zbolel za rakom namodih in skorajda umrl. Pripisali so mi manj kot40 odstotkov mo`nosti za pre`ivetje in pošteno povedano,nekateri zdrav<strong>ni</strong>ki so s tem, ko so mi prisodilito miloš~ino, le hli<strong>ni</strong>li prijaznost", za~enjasvojo pripoved Lance in nadaljuje:"No~em saditi ro`ic. Povedati ho~em res<strong>ni</strong>co.In ta <strong>ni</strong> prijazna. Rak je bolezen, ki lahko oplazivsakogar. Dobijo ga dobri, rev<strong>ni</strong> in bogati ljudje terstorijo vse, kar morejo, da bi ga premagali, pa kljubtemu umirajo. Ljudje umirajo, in ko se tega zaveš,se zdijo vsa druga vprašanja brezpredmetna".Najprej je bolezen do`ivljal kot krivico, ki se jezgodila samo njemu. Šele skozi te`ke cikluse zdravljenja,zlasti kemoterapije, skozi operacije števil<strong>ni</strong>htumorjev v glavi, je ob sre~anjih s podob<strong>ni</strong>mi usodamisobol<strong>ni</strong>kov, za~el spoznavati, da <strong>ni</strong> sam, ampakda je samo v Ameriki še 8 milijonov ljudi zdiagnozo raka. Ni bil ve~ osamljen bojev<strong>ni</strong>k, zanjje za~el obstajati tudi svet. Postala je drug ~<strong>lovek</strong>.Poprej je bil šport<strong>ni</strong>k svetovne kategorije, zgraš~ino ob re~nem bregu, s klju~i porcheja in bogastvomv banki. Vse to si je »prikolesaril«. Loknjegovih uspehov pa se je še vzpenjal.48
Lance ArmstrongTako kot je bil vztrajen, ko je iz`emal iz svojegatelesa zadnje atome mo~i do bole~in, tako se jelotil tudi bolez<strong>ni</strong>. Poleg pogovorov in posvetov sštevil<strong>ni</strong>mi onkološkimi strokovnjaki - to si je spri-~o premo`enja lahko privoš~il – se je vneto lotilprebiranja literature na temo raka. Pridobil si je tolikoznanja, da bi se lahko vpisal na študij medicine,še posebej onkologije.Razen tega je kljub mo~no oslabljenemu telesu- izgubil je pribli`no 30 kilogramov telesne te`e –skrbel za telesno vzdr`ljivost in si venomer ukazoval:»Ne oble`ati! Gibati se domala do onemoglosti.Dokler se lahko premikam, sem zdrav…«Spreme<strong>ni</strong>l je na~in prehrane in se ravnal ponasvetih strokovnjakov, literature in tudi laikov.Ob boju z bolez<strong>ni</strong>jo je spoznal nov smisel `ivljenja.^eprav sam nemo~en, je `elel pomagati tudidrugim. Zato je ustanovil sklad za boj proti raku.Njegov osnov<strong>ni</strong> cilj je bil vcepljati med ljudieno samo vsebino: boriti se za vsako ceno, z vsemimo~mi, tako kot je ravnal sam.Zato v knjigi o vr<strong>ni</strong>tvi iz pekla nadvse prepri~ljivoopisuje solidarnost med bol<strong>ni</strong>ki in ozdravlje<strong>ni</strong>mi,njihovimi svojci, prijatelji, ki jim <strong>ni</strong> bilo <strong>ni</strong>-~esar prete`ko, ~e je šlo za pomo~. Zaklju~uje: »-Rak odpira sleherna vrata!«Pri skladu je spoznal aktivistko in sodelavkoKik. Iskrica je presko~ila, in ~eprav je vedela za njegovobolezen, je vzplamtela ljubezen. Bila je tistaprava, ki ne sprašuje: bo zdrav, bo pre`ivel, bomolahko dru`ina?Kik je bila odlo~na. @ivljenje je v vsakem primeruneznanka. Bolje je pre`iveti eno samo ~udovitoleto kot sedem povpre~<strong>ni</strong>h…Potlej ko se je Lance kot `iv~na razvalina razšels svojim poprejšnjim dekletom Liso, mu je Kik ozdravilatudi dušo.Pred njo in tudi <strong>ni</strong>koli pozneje <strong>ni</strong> pozabil slavospevovsvoji materi, ki ga je vedno vzpodbujala,naj se bori na tekmah, v `ivljenju, v bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci. Materisamohra<strong>ni</strong>lki, ki mu je posvetila vso svojo ljubezen,saj o~eta <strong>ni</strong> poznal, je name<strong>ni</strong>l v knjigi najlepšebesede.»Zdaj vem, da je šlo pri pre`ivetju raka za ve~kot le ozdravitev telesa. Ozdraveti sta morala tudium in moja duša,« pripoveduje.Mesto Austin v Texasu <strong>ni</strong> bilo pravi kraj za to.Srce mu je uhajalo v mladostna leta, ki jih je pre`ivelv naravi, v lepotah gora v Sever<strong>ni</strong> Karoli<strong>ni</strong>. Tamje spet našel sebe. Krepil je voljo in mišice. To je biloromanje, kjer se mu je povr<strong>ni</strong>lo `ivljenje.Kolo je spet postalo njegov zvesti spremljevalec,in ko se je kmalu po »ozdravitvi« poro~il s Kik, jecelo medene tedne pre`ivel na kolesu. Lance se jeza~el znova vzpenjati po loku svojih `ivljenjskih ciljev.Za~el se je pripravljati na najve~jo in najte`jošportno preizkušnjo v Franciji, ki velja v kolesarskemsvetu za Olimp kolesarskih dose`kov. Kolesarilje najmanj 7 ur na dan.Hkrati sta s Kik na~rtovala dru`ino. Lance jehotel imeti otroke, ~im ve~ otrok, ~eprav je bil zavoljokemoterapije neploden. A k sre~i je bil dovoljpou~en in razgledan, da je dal pred za~etkomzdravljenja s kemoterapijo zamrz<strong>ni</strong>ti svoje semen~ice.Odlo~ila sta se za umetno oploditev.Z velikim spoštovanjem opisuje trpljenje in te-`ave svoje dru`ice med bole~imi postopki. Kmalupo zmagi na Toure de France, ko je ves svet obne-49
- Page 1 and 2: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3: Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 8 and 9: "Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59: PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61: sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63: 1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65: POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67: S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68: KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR