1996 do decembra 1997 vsota, pridobljena iz naslovavolil in donacij, znašala kar 2.870.049,47AUD, kar npr. zadostuje za nakup najsodobnejšegaobsevalnega aparata z vso dodatno opremo vred.Tudi Avstralci se namre~ zavedajo, da lahko za svojezdravlje – kljub bogastvu dr`ave, v kateri `ivijo(še posebej, ~e to primerjamo s Slove<strong>ni</strong>jo) – najve~naredijo sami.Na voljo je vedno dovolj ~asa, da se bol<strong>ni</strong>kuvsako podrobnost razlo`i dovolj natan~noin odgovori na njegova vprašanja na njemurazumljiv na~in.Vsi bol<strong>ni</strong>ki na PMCI so seznanje<strong>ni</strong> z diagnozoin mo`nostmi zdravljenja ter ozdravitve. Tega na-~ela se je v~asih te`ko dr`ati, še posebej v primerubol<strong>ni</strong>kov, izhajajo~ih iz konservativ<strong>ni</strong>h okolij (npr.Italija<strong>ni</strong>, Grki), kjer svojci pogosto vztrajajo, da sebol<strong>ni</strong>ku vsaj del res<strong>ni</strong>ce zamol~i. Navkljub temu izjemali odstopanj v tem pogledu <strong>ni</strong>. Poleg tega moravsak bol<strong>ni</strong>k pred vsakim posegom ali zdravljenjem(tudi pred pri~etkom obsevanja ali kemoterapije)podpisati izjavo, da se s predlaga<strong>ni</strong>m strinja inda se zaveda mo`<strong>ni</strong>h zapletov. Seveda je na voljovedno dovolj ~asa, da se bol<strong>ni</strong>ku vsako podrobnostrazlo`i dovolj natan~no in odgovori na njegovavprašanja na njemu razumljiv na~in.Moje bivanje in izpopolnjevanje v Avstraliji seje kon~alo koncem decembra 2000. Po ~loveškiplati je bilo to zame te`ko leto: lo~enost od dru`inein prijateljev <strong>ni</strong> <strong>ni</strong>koli lahka. Kljub temu pa me<strong>ni</strong>m,da je bil izkupi~ek - nova znanja in spoznanja,znanstva ter izkušnje - vreden truda in odpovedovanj.asist. dr. Primo` Strojan, dr. med.,specialist onkolog in radioterapevtOddelek za radioterapijo,Onkološki inštitut v Ljublja<strong>ni</strong>P.S.Zainteresira<strong>ni</strong> bralec lahko podrobnejše informacijeo Peter MacCallum Cancer Institute najdena splet<strong>ni</strong> stra<strong>ni</strong> www.petermac.org.IZ TUJEGA TISKARevija Patient’s Network (Mre`a bol<strong>ni</strong>kov) jeglasilo Mednarodne zveze bol<strong>ni</strong>kov (IAPO), katere~lan je tudi naše društvo. Zadnja številka je posve-~ena problemom zdravja starejše populacije. TudiSlove<strong>ni</strong>ja se soo~a s podobno problematiko, zatopovzemamo del vsebine.Ob koncu druge svetovne vojne je bila pri~akovana`ivljenjska doba za ve~ino ljudi manj kot 50let. Danes je 580 milijonov ljudi starejših od 60let, od teh 355 milijonov v de`elah v razvoju.Leta 1950 so predstavljali otroci v razvitem svetu27 % populacije in stari 12 %. Leta 1998 je številootrok upadlo na 18,8 %, število starih pa naraslona 19,1 %. Za leto 2050 predvidevajo razmerje15 % in 30 %.^eprav bodo mnogi stari pri dobrem zdravju,se bo pove~alo tudi število tistih, ki bodo potrebovaliakutno ali dolgotrajnejšo zdravstveno oskrbo.Z zdravstve<strong>ni</strong>mi problemi in njihovim reševanjemse bo prvi~ po letu 1982 ukvarjala tudi Skupš~inazdru`e<strong>ni</strong>h narodov v letu 2002. Mnoge dr`ave pa~utijo problem `e sedaj in se pripravljajo na noverešitve. Oblikujejo se nove strategije, ki vklju~ujejoustanavljanje in ja~anje ustanov, ki skrbijo za ostarele,~im daljše dru`beno vklju~evanje starejšihter razvijanje boljših zdravstve<strong>ni</strong>h in social<strong>ni</strong>h storitev.V zvezi z obravnavanjem starejše populacije seuveljavlja nov izraz "AGEISM" (izg.: ejd`izm) vsmislu diskriminacije starejših. Posledice so opaznetudi v skrbi za zdravje starejših, ki je pravilomaslabše, cenejše in krajše kot pri mladih. Ko zmanjkujesredstev za kvalitetno zdravstveno oskrbo zavse dr`avljane, imajo prednost zlasti mlajši, boljperspektiv<strong>ni</strong> bol<strong>ni</strong>ki. Tako ka`ejo raziskave zdravljenjasr~<strong>ni</strong>h bolez<strong>ni</strong> v Veliki Brita<strong>ni</strong>ji. Starejše ljudi,zlasti `enske, manjkrat pošiljajo na kvalitetnejšepreiskave, kljub temu da so sr~na obolenja pogostejšav starosti. Starejše manjkrat usmerjajo v sekundarnozdravstvo (specialisti~ne preglede).Mnogo takšnega razlikovanja je skrito, implicitno.Tako se starejši bol<strong>ni</strong>ki prito`ujejo, da jih "vtakne-62
jo" v bolj zanemarjene oddelke, osebje je manj prijazno;dostavijo jim hrano in <strong>ni</strong>h~e se ne briga, aliso kaj pojedli.V razvitem svetu razna gibanja in zdru`enja starejšihljudi opozarjajo na diskriminacijo. Glede nato, da so to pogosto mo~<strong>ni</strong> lobiji volilcev, tudi dose`ejokakšne pozitivne premike. Individualno paje starejši posamez<strong>ni</strong>k praviloma bolj brezmo~en,ko poskuša uveljaviti svoje pravice.Med starejšo populacijo se spreminja tudistruktura po spolu. De~ki se rodijo v ve~jem številu,toda `enske jih pre`ivijo skoraj v razmerju 1:4.Tako zavzemajo `enske skoraj dve tretji<strong>ni</strong> populacije,ki je starejša od 85 let. ^eprav so mnoge `ensketekom aktivnega `ivljenja oskrbele svoje bli`njeumirajo~e, je zanje ve~ja verjetnost kot za moške,da bodo umirale same, v bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>cah in domovihza ostarele.Tudi problematika humanega umiranja moraskozi tranzicijo, ki je ena najve~jih v zdravstvu, namre~od "zdrav<strong>ni</strong>k zna najbolje" do soodlo~anja insprejemanja soodgovornosti. S tem bi tudi la`jedosegali dvoj<strong>ni</strong> cilj, to je kontinuiteto in usklajenostskrbi v `ivljenjskih ciklusih in kon~no "dobro"umiranje.Tisti, ki skrbijo v dru`inah za starejše, bi moralidobiti ve~ informacij in podpore pri svojem delu.Vzpostaviti se bo moral nacional<strong>ni</strong> dialog, v kateremnaj bi sodelovali predstav<strong>ni</strong>ki zdravstva, religije,gospodarstva, zdru`enj bol<strong>ni</strong>kov in mediji.Pri tem ne bi smeli pozabiti, da so za vsemi temiproblemi obrazi res<strong>ni</strong>~<strong>ni</strong>h ljudi. Morda boste totudi vi ~ez 10, 20, 30 let.Povzela in prevedla Marja Stroji<strong>ni</strong>z revije The Patient’s Networt, Volumen 6,Number 1, 2001DRUŠTVO ONKOLOŠKIHBOLNIKOV SLOVENIJEOnkološki inštitut, Oddelek za psihoonkologijoZaloška 2, 1000 Ljubljanatel. 01/431 83 50fax. 01/431 41 80e-mail: psiho1@onko-i.siinternet:http://www.onko-i.si/psihoonko/index.htmlPosta<strong>ni</strong>te ~lan tudi Vi!^la<strong>ni</strong> društva so lahko zdravlje<strong>ni</strong> in ozdravlje<strong>ni</strong>bol<strong>ni</strong>ki, njihovi svojci in prijatelji, zdravstve<strong>ni</strong>strokovnjaki in vsi, ki so zainteresira<strong>ni</strong> zavarovanje zdravja in reševanje problematike raka.Za v~la<strong>ni</strong>tev v društvo izpol<strong>ni</strong>te prijav<strong>ni</strong>co,ki jo dobite pri društvu.^la<strong>ni</strong> prejmejo ~lansko izkaz<strong>ni</strong>co, pla~ujejo~lanarino in so teko~e obveš~e<strong>ni</strong> o delu društva.Po potrebi in `elji se lahko bol<strong>ni</strong>ki povezujejov samopomo~ne skupine ali zdru`ujejo priraz<strong>ni</strong>h drugih dejavnostih.Glejte pomlad je prišla.Zemlja je sprejela sonce v objemin kmalu bomo videli sadovenjune ljubez<strong>ni</strong>!63
- Page 1 and 2:
Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3:
Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 8 and 9:
"Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11:
avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59: PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61: sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 64 and 65: POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67: S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68: KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR
![Okno Letnik 22, št. 2, 2008 [pdf, 3.11 MB] - Društvo onkoloških ...](https://img.yumpu.com/20173224/1/184x260/okno-letnik-22-st-2-2008-pdf-311-mb-drustvo-onkoloskih-.jpg?quality=85)
Change language