Kasna oku`ba se razvije v enem letu ali ve~ odza~etne oku`be in se ka`e s kro<strong>ni</strong>~<strong>ni</strong>mi spremembami,ki prizadenejo:– ko`o (acrodermatitis chro<strong>ni</strong>ca atrophicans),– sklepe (dolgotraj<strong>ni</strong> napadi artritisa ali kro<strong>ni</strong>~<strong>ni</strong>artritis) in– `iv~<strong>ni</strong> sistem (kro<strong>ni</strong>~<strong>ni</strong> encefalomielitis, poliradikulopatija).Acrodermatitis chro<strong>ni</strong>ca atrophicans se pojavljaprete`no pri odraslih osebah in prizadane predvsemoddaljene dele okon~in (hrbtiš~e rok, podlahti,stopala, gole<strong>ni</strong>). Ko`a postane najprej modrikasto-rde~kastoobarvana, nekoliko otekla in lahkorahlo bole~a. S~asoma se pri~ne tanjšati, postaneprevelika in ohlapna, se guba in svetlika, skoznjoprosevajo `ile. Ob tem imajo bol<strong>ni</strong>ki lahko še prizadetesklepe.Artritis ali vnetje sklepov se ka`e predvsem zoteklino, bole~ino in pridru`e<strong>ni</strong>m teko~inskim izlivom.Najve~krat je prizadet samo en veliki sklep,lahko pa gre za prizadetost posamez<strong>ni</strong>h nesimetri~<strong>ni</strong>hvelikih sklepov.Kro<strong>ni</strong>~<strong>ni</strong> encefalomielitis se ka`e z motnjamispomina in koncentracije, motnjami zaznavanja,~ustveno labilnostjo, zaspanostjo.Raziskave ka`ejo, da se potek bolez<strong>ni</strong> nekolikorazlikuje v ZDA in v Evropi, kar povezujejo z razli~<strong>ni</strong>migenotipi borelij. V ZDA, kjer bolezen povzro~aBorrelia burgdorferi sensu stricto, je namre~opisan pogostejši pojav sploš<strong>ni</strong>h te`av pri zgodnjilokalizira<strong>ni</strong> obliki lymske borelioze, medtem kopojava limfocitoma in acrodermatitis chro<strong>ni</strong>caatrophicans skoraj ne poznajo. V Evropi, kjer medtremi zastopa<strong>ni</strong>mi genotipi povzro~a bolezen najpogostejeBorrelia afzelii, je potek zgodnje borelijskeinfekcije milejši, zasledimo pa tudi vse pojavneoblike bolez<strong>ni</strong>.Lymska borelioza v nose~nosti je nevarnatudi za plod.V dolo~enem trenutku bolez<strong>ni</strong> borelije iz ko`evdrejo v krv<strong>ni</strong> obtok in se tako razsejejo v razli~neorgane, med drugimi tudi v posteljico, prehajajopreko nje in dose`ejo plod. V nekaterih primerih jetransplacentaren prenos B. burgdorferi dobro dokazantako pri nezdravlje<strong>ni</strong>h kakor tudi pri peroralnozdravlje<strong>ni</strong>h nose~<strong>ni</strong>cah, kjer so opisa<strong>ni</strong> prezgodnjiporod in razli~ne okvare ploda (abnormnostisrca in o`ilja, izpuš~aj ob rojstvu, smrt ploda,mrtvorojenost, smrt novorojen~ka, sindaktilija,kortikalna slepota in hidrocefalus s spino bifido).Glede na poro~ila o mo`nem prenosu Borreliaeburgdorferi na plod in posledi~<strong>ni</strong>h neugod<strong>ni</strong>hizidih nose~nosti, uporabljamo za zdravljenje vvseh treh obdobjih nose~nosti parenteralne antibiotike.Diagnozo bolez<strong>ni</strong> omogo~ajo kli<strong>ni</strong>~na slika,serološke preiskave za ugotavljanje specifi~<strong>ni</strong>hprotiteles in osamitev borelije iz tkiv aliteles<strong>ni</strong>h teko~in.Diagnoza tipi~nega erythema migrans je kli<strong>ni</strong>~na,saj je ko`na sprememba tako zna~ilna, da postavimobrez te`av diagnozo na prvi pogled. Delbol<strong>ni</strong>kov se ne spominja, da bi imelo erythema migrans.Pri takih bol<strong>ni</strong>kih je postavitev diagnoze pritej zelo raznoliki bolez<strong>ni</strong> te`avna in zanjo potrebujemododatne diagnosti~ne postopke. Pri vsakdanjemdelu uporabljamo za potrditev oku`be serološkepreiskave, s katerimi dolo~imo specifi~naprotitelesa razreda IgM in IgG z imunofluorescen~nometodo (z absorbcijo ali brez absorbcije),ELISA metodo ali z Western blotom. Serološkepreiskave so pri zgodnji oku`bi v ve~ kot poloviciprimerov negativne, bodisi zaradi premalo ob~utljivemetode ali zaradi prezgodnjega odvzema vzorcev.Pri bol<strong>ni</strong>kih s sumljivo kli<strong>ni</strong>~no sliko in negativ<strong>ni</strong>miserološkimi preiskavami ponovimo testepo 2 mesecih in v kolikor opazimo porast titrovprotiteles, ima tak obrat diagnosti~en pomen. Visokopozitivne serološke teste najdemo pri bol<strong>ni</strong>kihs kasno obliko lymske borelioze. Bol<strong>ni</strong>ki, ki sozgodaj prejeli antibiotike, lahko ostanejo serološkonegativ<strong>ni</strong>. Na endemskem podro~ju pa imamo tudiosebe, ki imajo visoko pozitivne serološke teste,vendar brez znakov bolez<strong>ni</strong>, kar pome<strong>ni</strong>, da je prišlodo tihe oku`be. Diagnosti~no pomembne vred-14
nosti titrov protiteles so za posamezne laboratorijerazli~ne. Poleg kli<strong>ni</strong>~<strong>ni</strong>h in epidemioloških podatkovo posameznem bol<strong>ni</strong>ku so za vrednotenje serološkihpreiskav potrebne tudi izkušnje.B. burgdorferi identificiramo v tkivih s srebrenjemali z imunohistokemi~<strong>ni</strong>mi metodami. Najzanesljivejšadiagnosti~na preiskava za dokaz borelijje osamitev iz tkiv ali teles<strong>ni</strong>h teko~in, vendar jete`avna. V diagnostiki se uporablja tudi veri`nareakcija s polimerazo-PCR, vendar je potrebnovrednost testa še preveriti oziroma potrditi.Diferencialna diagnostika je zelo obširna,saj so pestre kli<strong>ni</strong>~ne slike podobne števil<strong>ni</strong>mdrugim bolez<strong>ni</strong>m.Glede na pestro kli<strong>ni</strong>~no sliko in raznolik poteksi je tudi lymska borelioza prislu`ila vzdevek "velikiposnemovalec", kot nekdaj sifilis. Diferencialnadiagnoza bolez<strong>ni</strong> je zelo obširna. Tipi~<strong>ni</strong> erythemamigrans nam `e sam zadostuje za kli<strong>ni</strong>~no postavitevdiagnoze, pri netipi~<strong>ni</strong>h ko`<strong>ni</strong>h spremembahpa diferencialno diagnosti~no pridejo v poštev glivi~nespremembe, šen, lokalna alergi~na reakcija,ekcem, granuloma annulare in nekatere redke ko`nespremembe. V dvomljivih primerih si za postavitevdiagnoze pomagamo z osamitvijo Borreliaeburgdorferi in v~asih s histološkim pregledom ko-`e, s pomo~jo katerega lahko izklju~imo druge bolez<strong>ni</strong>.Pri bol<strong>ni</strong>kih s prizadetostjo `iv~evja moramoizklju~iti me<strong>ni</strong>ngitis drugega izvora, multiplo sklerozo,tumorje, druge bolez<strong>ni</strong> `iv~evja in psihiatri~nebolez<strong>ni</strong>. Pri bol<strong>ni</strong>kih s prizadetostjo sklepov jenemalokrat potrebno izklju~iti revmatska obolenja.Zdravljenje borelioze z antibiotiki je u~inkovito,vendar ostajajo številna vprašanja šenerešena.Zdravljenje z antibiotiki se je izkazalo kot u~inkovitov vseh obdobjih borelijske oku`be, zlasti vzgodnji lokalizira<strong>ni</strong> obliki. Znano je, da nezdravljenerythema migrans vedno izgine spontano, vendarz antibiotiki praviloma skrajšamo trajanje ko`<strong>ni</strong>hsprememb in navadno prepre~imo napredova-nje bolez<strong>ni</strong>. Pri bol<strong>ni</strong>kih v prvem obdobju bolez<strong>ni</strong>obi~ajno uporabljamo peroralne antibiotike: pe<strong>ni</strong>cilinV, tetracikline, nekatere cefalosporine in makrolide.Zdravljenje traja praviloma 14 d<strong>ni</strong>. Bol<strong>ni</strong>kev drugem ali tretjem stadiju (z zgodnjo disemi<strong>ni</strong>ranoali kasno obliko) bolez<strong>ni</strong> zdravimo prav tako14 d<strong>ni</strong> oz. 21 d<strong>ni</strong>, vendar praviloma s parenteral<strong>ni</strong>miantibiotiki.Uspeh zdravljenja je najboljši pri bol<strong>ni</strong>kih zzgodnjo obliko bolez<strong>ni</strong>, kjer jih ve~ina ozdravi. Pribol<strong>ni</strong>kih z napredovano obliko bolez<strong>ni</strong> s prizadetosjosklepov je ozdravlje<strong>ni</strong>h oz. izboljša<strong>ni</strong>h pribli`nopolovica, pri tistih s prizadetostjo `iv~evja pa jeuspeh zdravjenja še nekoliko slabši.Pri zdravljenju lymske borelioze ostajajo nerešenaše številna vprašanja. Še vedno ne vemo, kateriantibiotik je pri zdravljenju naju~inkovitejši inkateri na~in zdravljenja je najprimernejši. Prav takoostajajo nepojasnje<strong>ni</strong> vzroki za neuspešnostzdravljenja z antibiotiki.Izhod bolez<strong>ni</strong> po zdravljenju je zlasti v zgodnjemobdobju bolez<strong>ni</strong> praviloma ugoden, v kasnemobdobju pa je pogosta nepopolna ozdravitev.Smrt<strong>ni</strong> izid je izjema. Mo`ne so ponovne oku`be.Za prepre~evanje bolez<strong>ni</strong> je pomembnazaš~ita pred vbodom klopa, skrbno odstranjevanjeklopov in opazovanje vbodnega mesta.Specifi~no cepivo je še v fazi preizkušanja.Najpomembenjši nespecifi~<strong>ni</strong> ukrep predstavljazaš~ita pred vbodom klopa. Z uporabo zaš~itneobleke in repelentov prepre~imo ali ote`ko~imoklopu, da se prisesa. Obla~ila naj bodo svetla, gladkain naj pokrivajo ~im ve~ ko`e (srajca z dolgimirokavi; dolge hla~e, zataknjene za nogavice; zaprti~evlji; pokrivalo). Repelente uporabljamo na oblekiin izpostavlje<strong>ni</strong> ko`i, upoštevati pa moramo navodiloproizvajalca o trajanju zaš~ite.Pomembno je, da prisesanega klopa ~imprejodstra<strong>ni</strong>mo. Po vr<strong>ni</strong>tvi iz narave moramo zatoskrbno pregledati telo, obla~ila in predmete, ki sobili izpostavlje<strong>ni</strong>. Kadar najdemo prisesanega klopa,ga poskušamo odstra<strong>ni</strong>ti celega. S pinceto gaprimemo ~im bli`je ustnemu delu in ga s po~a-15
- Page 1 and 2: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3: Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 8 and 9: "Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59: PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61: sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63: 1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65:
POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67:
S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68:
KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR