lovek ni stvarnik tkanine - Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

^LOVEK V STISKIStres in tesnobaPovod in posledica bolezniZlatka Rakovec-Felser: ^lovek v stiski –Stres in tesnoba, Povod in posledica bolezni,Zalo`ba Obzorja Maribor, 1991, 125 straniV vsakem od nas je skrita mo~ razsvetljenja,zdravja in bolezni, bogastva in siromaštva, svobodein su`enjstva. O tem odlo~amo mi sami in ne drugi.(R.Bach).Ne obstaja nobena bolezen, ki ni povezana z dušo.(Sokrat)Te misli je uvodoma zapisala avtorica knjige^lovek v stiski, ki opisuje stresna in tesnobna stanja,v kateri tako za strokovnjaka kot laika dokajiz~rpno obravnava problematiko, s katero se sre~ujemov vsakdanjem `ivljenju, posebno še bolniki inzdravniki. Bolnik in zdravnik sta predvsem ~loveka– ~loveka s svojimi `ivljenjskimi, dru`inskimi, poklicnimiin drugimi stiskami, skrbmi, uspehi inneuspehi.Morda bo branje knjige pomagalo tako bolnikomkot tudi nekaterim zdravnikom bolje razumetidrug drugega, da si bodo tako la`je pomagali vskupnem boju proti bolezni.»Bolnikova mo`nost, da pre`ivi ali se popolnomapozdravi, se je z napredkom medicine pove~ala.Toda pove~ana mo`nost pre`ivetja in ozdravitveodpira nova vprašanja: Za kakšno ceno? Kaj vsemora zato prizadeti potrpeti? S ~im se mora nau~iti`iveti? ^emu vse se mora zato odre~i? Ob tehvprašanjih se pri~nejo odpirati še neka druga: Kajlahko bolnik naredi sam zase? S ~im vse lahko podprezdravnikova prizadevanja in prizadevanja drugih?Odpira se vprašanje bolnikove aktivne vloge.Toda koliko resni~nih mo`nosti, biti aktiven, imabolnik, ki je slabo informiran, ki nima ustreznegavpogleda v svojo situacijo in nima mo`nosti, da bise v svojem polo`aju po~util soustvarjalec?Aktivna bolnikova vloga je za njegovo ozdravitevvelikega, v primeru mnogih bolezni, skoraj bistvenegapomena. Ko govorimo o bolnikovi aktivnivlogi, ne moremo zaobiti dveh njegovih relacij: odnosamed bolnikom in zdravnikom in odnosa bolnikain njegovega okolja,« je v uvodu zapisala avtorica.V ~asu premagovanja bolezni in njenih morebitnihposledic na kvaliteto `ivljenja imajo ti medsebojniodnosi zlasti pomembno vlogo pri raku inpogosto zelo vplivajo na potek zdravljenja in okrevanja.Ljudje, ki zbolijo za rakom, se soo~ajo mordas te`jo situacijo, ker je v ve~ini izmed nas skritnek »prastrah« pred to boleznijo. Verjetno ni dru-`ine, ki se ne bi vsaj enkrat `e sre~ala s to boleznijo.Odstotek pre`ivetja je bil pred desetletji mnogomanjši, kot je danes. Soo~iti in upreti se tej ali katerikoli drugi bolezni, je za ~loveka in njegovookolje toliko te`je, ~e smo o bolezni in obi~ajnihreakcijah nanjo, premalo pou~eni.»Kakorkoli, beseda rak je trdovratno obremenjenaz negativnimi pri~akovanji in neprijetnimipredstavami. Naenkrat postane sila pomembno,kaj vemo o svoji bolezni, o na~inu zdravljenja, njegovihstranskih u~inkih, mo`nih zapletih... Kajlahko pri~akujemo, s ~im se moramo sprijazniti?Kaj lahko storimo sami zase? Kdo so tisti v naši bli-`ini, na katere se bomo oprli, ko nas bodo mu~ilidvomi in bojazni, ko bomo `alostni in brez mo~i?Mnogo tega moramo raz~istiti v sebi, da nas nezlomi, da ne odpovemo tedaj, ko bi najbolj potrebovalivero in mo~.Da, ta prva sre~anja z boleznijo so kot kriza.Kriza vsega, na kar smo navezani, ~esar smo vajeni,v kar smo verjeli, na ~emer smo gradili svoje `ivljenje...Strah in tesnoba obdajata ~loveka. A prav zaraditega je kriza tudi upanje. Da, kriza je tudi upanje,da storimo korak k sebi, da se zavemo dobregain lepega v sebi, da temu sledimo!«Avtorica je posvetila mnogo pozornosti med~loveškimodnosom med bolnikom, zdravnikom inokoljem in na~inu postopnega informiranja bolnikao njegovi bolezni. Vsak ~lovek je poglavje zasein vsak do`ivlja soo~enje z boleznijo na svoj na~in.Najti primeren na~in, kako informirati bolnika onjegovi bolezni, v tako omejenem ~asu in prostor-47