~asne, ve~nost za ve~ino. Z vsakim skokom so bli`jedrugi stra<strong>ni</strong> in z njim se ve~a verjetnost, da pravtakrat pripelje avto. Nemir naju ve`e od enega donaslednjega. Še eden in za `arometi obstane opazovana.Pred minuto bi jo lahko prijel in ponesel ~ez.Lahko bi zaustavil avto. Lahko bi se obr<strong>ni</strong>l vstran.Z negotovim korakom skreneva s poti in se po kolovozumimo mladega `ita vrneva nazaj.Dan je v prihodnjih dneh jemal no~, luna je `etretji~ postala polna in ure sprehoda so se pomak<strong>ni</strong>leproti polno~i.Po kolovozu stopava proti bli`nji jabla<strong>ni</strong>. Rde~cvet maka napoveduje `etev. Zemlja je postala topla,v robu so se oglasili mur<strong>ni</strong>, v doli<strong>ni</strong> `abe. Sedevav sivo modro senco k deblu jablane in prisluhneva`ivljenju.Janez Koprivec, dr. med.^AS DOZOREVANJADan je bil gost. Preve~, da bi za~util vsak njegovdih – le sopenje od ene do naslednje ure ga jeprivedlo do ve~era. Ana je bila voljna in stopila svav no~, ko je ~ez bli`njo smreko zazijal prvi krajec.Za njim se je letos prvi~ oglasila sova in veter jene`no pozibaval obzorje.Spustila sva se z gri~a do reke in ceste. Sok preteklezime se je cedil z bregov, no~ je vsrkavala podobe.Po vla`nem asfaltu, ki je odseval svetlobo oddaljenesvetilke, so bile posute drobne sence. Delnjih na poti k nasprot<strong>ni</strong> stra<strong>ni</strong> ceste, druge so le šebrezupno migljale na mestu, ve~ina od njih je bilanegib<strong>ni</strong>h. Pomlad je prebudila tudi `abe. Ene z leve,druge z desne - na poti do tja, od koder so prveprišle. Vmes je tekla cesta. Po doli<strong>ni</strong> se je pripeljalalu~, za njo avto. Mnoge od tistih, ki so predtem smelo skakljale, oble`ijo na asfaltu. Zastanejoštevilna srca, za hip tudi naji<strong>ni</strong>, vendar na robu so`e nove. Druga za drugo so lezle nanj. Naslednjikorak je korak med `ivljenjem in smrtjo. Pet metrovtrideset. Tri minute za najhitrejše, deset za po-Vabilo k sodelovanjuOkno naj nas tudi v bodo~e vodi, zdru`ujein povezuje v znanju, da bomo s pogumom inz upanjem premagovali te`ave.Sodelujte s svojimi mnenji, predlogi, izkušnjamiin strokov<strong>ni</strong>mi prispevki, ki jih pošiljajtena naslov:Ured<strong>ni</strong>štvo revije Okno, Onkološki inštitut,Zaloška c. 2, 1000 Ljubljana,ali na elektronski naslov:PSIHO1@ONKO-i.siPrispevkov ne honoriramo, rokopisov nevra~amo, strokov<strong>ni</strong>h ~lankov ne recenziramo -za vse navedbe odgovarja avtor. Vse delo priOknu je prostovoljno.Ured<strong>ni</strong>štvo2
Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaša pisma, ki nas vedno zelorazveselijo. Nekaterim smo odgovorili osebno, nekajprispevkov pa objavljamo v rubriki Pri~evanja.Pišite nam in še naprej sooblikujte Okno s svojimimnenji in predlogi.Marija Vegelj PircNajpogostejša tema v Vaših pismih so bile tokratprito`be nad delom zdrav<strong>ni</strong>ških in invalidskihkomisij.Gospa Miša iz Kranja je med drugim zapisala:"Moram priznati, da sem bila razo~arana nadpristopom. Prepri~ana sem bila, da bom lahko spregovorilain da bo invalidska komisija prisluh<strong>ni</strong>la mojimte`avam in tudi psihi~<strong>ni</strong>m obreme<strong>ni</strong>tvam ter miname<strong>ni</strong>la kakšno vzpodbudno besedo. Vse je potekalozelo hitro.Predsed<strong>ni</strong>ca komisije mi je rekla, da moram bitivesela, da so me pozdravili, zato me vra~ajo nazaj naisto delovno mesto, za eno leto po štiri ure. Povedalaje še, da se vidimo ~ez eno leto in ~e bodo izvidi v redu,bom morala za~eti delati s pol<strong>ni</strong>m delov<strong>ni</strong>m ~asom.Prestrašili so me, saj ne vem ali bom ~ez eno letozmogla vse delovne obveznosti, ~e se ne bodo ubla-`ile posledice bolez<strong>ni</strong>."Gospa Irena iz Ko~evja ima tudi te`ave pri poklic<strong>ni</strong>rehabilitaciji. Ko je drugi~ ~akala na obravnavona invalidski komisiji, ji je zdrav<strong>ni</strong>ška komisijazaklju~ila bol<strong>ni</strong>ški stale`. V svojem pismu je takolepovedala:"Nisem mogla razumeti, da <strong>ni</strong>so upoštevali mojihzdravstve<strong>ni</strong>h te`av in bole~in zaradi katerih ne zmoremfizi~nega dela. Ob pogledu na mnenje sem bilaprizadeta. Podpisale so ga tri zdrav<strong>ni</strong>ce. Po telefonusem poklicala predsed<strong>ni</strong>co komisije in jo prosila zaobrazlo`itev. Osorno mi je odgovorila, kaj še ho~em,da sem `e predolgo v bol<strong>ni</strong>škem stale`u. Vprašala semjo, kaj naj re~em v podjetju, kako naj dobim drugodelo, saj tega ve~ ne zmorem. Pa mi je odgovorila, najne bom lenuh in delomrzne` in ~e ho~em la`je delo,naj si ga sama izborim. Ona je še enkrat potrdila zapisanomnenje, da moram delati s pol<strong>ni</strong>m delov<strong>ni</strong>m~asom, na istem delovnem mestu, brez vsake olajšave.Bila sem prizadeta. Moje delo zahteva prenašanjete`kih bremen, z visoko dvignje<strong>ni</strong>mi rokami, na teko-~em traku. Spraševala sem se, kje sta zdrav<strong>ni</strong>ška etikain odnos do bol<strong>ni</strong>ka. V 26. letih <strong>ni</strong>sem bila <strong>ni</strong>koli vbol<strong>ni</strong>škem stale`u, vsa leta sem pla~evala prispevke,ko pa sem sama zbolela…Razmišljam tudi, kaj pomaga ves trud zdrav<strong>ni</strong>kovna Onkološkem inštitutu, ki nam vlivajo upanjein vero v `ivljenje, ko pa je realnost popolnoma druga~na.E<strong>ni</strong> se trudijo, da bi `ivljenje ponovno steklo,ti vrnejo smisel `ivljenja, drugi pa postavijo vse to naglavo in te dobesedno brcnejo v prepad. "Kaj je ~<strong>lovek</strong> brez `ivali?Ko bi `ivali ne bilo ve~,bi ~<strong>lovek</strong> umrlod velike osamljenosti duha.Karkoli se zgodi `ivalim,kmalu zadene tudi ~<strong>lovek</strong>a.Na svetu je vse povezano.3
- Page 1: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 8 and 9: "Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53:
Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55:
Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57:
tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59:
PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61:
sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63:
1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65:
POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67:
S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68:
KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR