POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dve pikapolo<strong>ni</strong>ci. Prva je imelapet pik, druga sedem. Nobena <strong>ni</strong> bila popolna inobe sta `eleli biti popol<strong>ni</strong>. Imeti bi morali šest pik,kot ostale pikapolo<strong>ni</strong>ce. Pogovarjali sta se o tem,kako lepo bi bilo, ~e bi si prva lahko sposodila enopiko od druge, ki ima ravno eno piko preve~. Dogovorilista se, da pojdeta v lepotil<strong>ni</strong> salon. Tam jimaje gospa Pika odpravila napake. Prvi je narisalain pobarvala še eno piko; drugi pa jo je prekrila zrde~o barvo, da se <strong>ni</strong> ve~ videla. Obe sta bili popol<strong>ni</strong>,imeli sta šest pik. Toda sre~<strong>ni</strong> sta bili le do prvegade`ja, ki jim je zmo~il krila. De` je izpral barvona nju<strong>ni</strong>h krilih, tako da je imela prva pikapolo<strong>ni</strong>cazopet le pet, druga pa sedem ~r<strong>ni</strong>h pik.Ta pravljica naj nas pou~i, da moramo biti zadovolj<strong>ni</strong>s tem, kar smo oz. kaj imamo. Nikar si ne`elimo biti druga~<strong>ni</strong>, kot sta si `eleli biti pikapolo<strong>ni</strong>ci.Simon, 14 letpozorna na to, ali jo bo povedala enako kot prejšnjidan. ^e je <strong>ni</strong>, sem jo takoj popravila z besedami:"V~eraj pa si povedala druga~e!"@elela sem si namre~, da bi mi jo povedala pravtako kot prejšnji dan, pa ~eprav sem jo znala `e napamet. Vendar `e to, da si je mami vsak ve~er vzela~as zame in mi povedala pravljico, mi je zelo velikopome<strong>ni</strong>lo.Danes sem stara `e 14 let in kon~ujem osnovnošolo. Vendar si v~asih še zmeraj za`elim, da biponovno slišala pravljico o Treh praši~kih. Mordajo bom tudi jaz neko~ pripovedovala svojim otrokom.Sandra, 14 letMOJA NAJLJUBŠA PRAVLJICAKo sem bila ~isto majhna, <strong>ni</strong>sem hotela zaspati,dokler mi mamica za lahko no~ <strong>ni</strong> prebralapravljice. Najrajši sem poslušala pravljico o Trehpraši~kih, zato mi jo je mamica kar naprej pripovedovala.Ko mi jo je pripovedovala, sem bila zeloNa glas so razglašali ,da zako<strong>ni</strong> veljajo za vse;a kmalu smo spoznali,da pri~akujejo,da se jih bomo mi dr`ali,~eravno se njim ne zdi<strong>ni</strong>~ posebnega prelomiti jih.32
NOVA BIOLOŠKA ZDRAVILAZA RAKATumorji so lahko be<strong>ni</strong>g<strong>ni</strong> ali malig<strong>ni</strong>. Kadar vorga<strong>ni</strong>zmu zraste maligen tumor, bolezen imenujemorak. To je sistemska bolezen. Lastnost malignegatumorja in rakavih celic je tvorba zasevkov. Rakavecelice si hitro utrejo pot v limf<strong>ni</strong> ter krv<strong>ni</strong> obtokin se razsejejo po telesu. In prav celice, ki se naselijov notranjih orga<strong>ni</strong>h, ogro`ajo bol<strong>ni</strong>ka. Prvot<strong>ni</strong>tumor bol<strong>ni</strong>ka `ivljenjsko ne ogro`a, razen kadarzraste v dolo~e<strong>ni</strong>h delih telesa (npr. srce alimo`ga<strong>ni</strong>). Razsejane rakave celice zaradi hitre innekontrolirane rasti izpodrinejo normalne celice,orga<strong>ni</strong> za~no odpovedovati in s tem se pri~nejo te-`ave povezane z razsejano rakavo bolez<strong>ni</strong>jo.Rak je sistemska bolezen, zato jo je mogo-~e u~inkovito kontrolirati ali celo povsem ozdravitisamo s sistemskimi zdravili, ki dose`ejovse dele telesa.@e ve~ desetletij se za zdravljenje raka uporabljajocitostatki in za nekatere rake (npr. dojke inprostate) tudi hormonska zdravila. Citostatiki sozelo u~inkovita zdravila za dolo~ene vrste raka, kotso: leukemije, limfomi in rak mod. Pri števil<strong>ni</strong>hdrugih rakih pa so manj u~inkoviti. Kljub temu, daso v zadnjih letih prišli v uporabo števil<strong>ni</strong> noviu~inkovitejši citostatiki, so citostatiki še vedno zelodale~ od idealnega zdravila za raka. Ker okvarjajotudi normalne in ne le rakave celice, povzro~ajopogosto neprijetne in celo `ivljenje ogro`ujo~e ne-`elene u~inke. Poleg tega so rakave celice pogostonanje neob~utljive. Zato znanstve<strong>ni</strong>ki `e dalj ~asapoglobljeno iš~ejo nova, varnejša in u~inkovitejšazdravila za raka. Takšna naj bi bila biološka zdravila.Rakave celice so zelo podobne normal<strong>ni</strong>mcelicam, zato jih je te`ko u<strong>ni</strong>~iti. @e davno jepostalo jasno, da jih bo mogo~e u~inkovitonadzorovati z razpoznavo napak, ki lo~ijo rakavocelico od normalne in z usmerje<strong>ni</strong>m delovanjemna te napake.Do prve ures<strong>ni</strong>~itve te ideje je preteklo velikolet. Potrebno je bilo rešiti veliko neznank o delovanjunormal<strong>ni</strong>h in še ve~ o delovanju rakavih celic.Kljub velikemu številu znanstve<strong>ni</strong>kov, ki so marljivodelali na tem podro~ju, in kljub porabi ogrom<strong>ni</strong>hsredstev za te raziskave, je izgledalo, kot da sevrtimo v temi. Uporab<strong>ni</strong>h bioloških zdravil do sedaj<strong>ni</strong> bilo. Zato smo toliko bolj veseli sedaj, ko ka-`e, da bomo kmalu dobili u~inkovita biološkazdravila za raka.Na najpomembnejšem letnem sre~anju raziskovalcevin kli<strong>ni</strong>~<strong>ni</strong>h onkologov, ASCO2001, ki je potekalo maja v San Franciscu, sobila predstavljena številna nova spoznanja.Njihovo skupno sporo~ilo je bilo, da smopred obdobjem biološkega zdravljenja raka.Najve~ pozornosti je bilo namenjeno zdravilu zgeneri~<strong>ni</strong>m imenom Imati<strong>ni</strong>b mesilat, ki se je izkazaloza varno in u~inkovito za zdravljenje kro<strong>ni</strong>~nemieloi~ne levkemije in je bilo prav v ~asu kongresav Zdru`e<strong>ni</strong>h dr`avah Amerike tudi registrirano zazdravljenje te bolez<strong>ni</strong>. Predstavlje<strong>ni</strong> pa so bili `e izsledki,ki potrjujejo u~inkovitost tega zdravila tudipri bol<strong>ni</strong>kih s sicer redko stromalno obliko raka, kivz<strong>ni</strong>kne v ste<strong>ni</strong> prebavil. Imati<strong>ni</strong>b mesilat, ki delujena to~no dolo~ene receptorje za rastne dejav<strong>ni</strong>kena membra<strong>ni</strong> celic, je za razliko od `e pred leti registrira<strong>ni</strong>hbioloških zdravil (trastuzumaba zazdravljenje napredovalega raka dojk in rituksimabaza zdravljenje dolo~e<strong>ni</strong>h oblik limfomov), u~inkovitpri zelo veliki ve~i<strong>ni</strong> bol<strong>ni</strong>kov, katerih tumorvsebuje posebne receptorje za zdravilo. U~inekzdravila pa je tudi dolgotrajen. To je ohrabrujo~espoznanje. @al pa ostaja še veliko vprašanj, kakodolgo bo tako zdravljenje pri posameznem bol<strong>ni</strong>kuu~inkovito, kakš<strong>ni</strong> bodo ne`ele<strong>ni</strong> u~inki ob dolgotrajnemjemanju zdravil.Biološka zdravila delujejo na presnovnepoti v rakavi celici. Tar~a bioloških zdravil sozlasti poti, ki vodijo v nekontrolirano delitevin rast celic, ter poti, ki omogo~ijo rakavi celiciprodor v krv<strong>ni</strong> obtok in zasevanje.33
- Page 1 and 2: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3: Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 8 and 9: "Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59: PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61: sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63: 1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65: POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67: S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68: KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR