• Sporo~ila glasbe sprejemajo tako preprosti kotizobra`e<strong>ni</strong> ljudje, zato lahko upravi~eno trdimo,da je glasba govorica vseh ljudi.• Glasba ima svoje pravo mesto tam, kjer besedeizgubljajo svojo mo~.Vsak ~<strong>lovek</strong> si `eli hoditi po poti zdravja, varnosti,socialnega priznanja, blagostanja in ljubez<strong>ni</strong>.To si `eli tudi alkoholik.Toda ker be`i pred realnostjo(iz razli~<strong>ni</strong>h zunanjih in notranjih vzrokov),si za pot pozabe izbere alkohol. S svojim odvis<strong>ni</strong>škimvedenjem in na~inom `ivljenja pa se vednobolj odtujuje od poti, ki bi ga osre~evala in je vednodlje od cilja, ki mu ga za~asno in la`no pribli`aalkoholna omama.Na zdravljenju iš~e alkoholik ponovno priste<strong>ni</strong>n pravi stik s samim seboj, s svojim pravim, trez<strong>ni</strong>mjazom. Pri tem nelahkem delu mu poleg razli~<strong>ni</strong>hterapevtskih pristopov lahko pomaga tudimuzikoterapija.Glasba namre~ prodre v ~<strong>lovek</strong>ovo psiho globjekot besede in s svojim ~asov<strong>ni</strong>m redom lahkozahteva ali celo »prisili« poslušalca (bol<strong>ni</strong>ka), dasvoje vedenje in do`ivljanje v dolo~enem ~asu(med zbra<strong>ni</strong>m poslušanjem) spreme<strong>ni</strong> in v njemvztraja, dokler glasba <strong>ni</strong> kon~ana.Glasba lahko spreminja alkoholikovo do-`ivljanje.Glasba lahko torej spreminja ~<strong>lovek</strong>ovo do`ivljanje,to pa je pri zdravljenju alkoholikov pomembnodejstvo, saj vemo, da sama abstinenca za trezno`ivljenje <strong>ni</strong> dovolj, ampak da mora alkoholikreorga<strong>ni</strong>zirati vzorce svojega ~ustvenega reagiranja.Alkoholik ima zelo malo samospoštovanja, samozavestiin samozaupanja, posebno pri izra`anjusvojih ob~utkov v treznem stanju. Dolgoletna odvisnostod alkohola povzro~i nekakšno otopelostzdravih ~ustev in izkrivljeno do`ivljanje tako samegasebe kot svojih najbli`jih.Glasba omogo~a stik s prist<strong>ni</strong>mi ~ustvi, ker se~<strong>lovek</strong>u pribli`a na povsem druga~en na~in kot besede.Je manj vsiljiva, v svojih zvokih nosi ve~ takihsporo~il, ki se manj bole~e dotaknejo ob~utljiveganotranjega sveta in pove lahko ve~ kot še tako skrbnoizbrane besede. Pomaga najti izraze za tista ob-~utja, ki so zakopana v spominu in o`ivi daljno, `epozabljeno preteklost.Pri muzikoterapiji ima alkoholik ob poslušanjuterapevtsko izbrane glasbe mo`nost do`ivljati razli~neodtenke tako pozitiv<strong>ni</strong>h kot negativ<strong>ni</strong>h ob-~utkov, jih izraziti, deliti z drugimi in do`ivetisproš~enost in zadovoljstvo na druga~en, nov na-~in.Ob glasbi do`ivljamo zadovoljstvo na druga~enna~in kot v realnem `ivljenju.Ob glasbi do`ivljamo zadovoljstvo brez ob~utkovkrivde. Psihodinamika glasbenega do`ivljanjavsebuje kljub svojim razli~<strong>ni</strong>m dimenzijam v svojembistvu zadovoljstvo, ki je druga~no od zadovoljstvav realnem, vsakdanjem `ivljenju, saj je brezob~utka krivde. Preko sublimacije, projekcije, abstrakcijein identifikacije omogo~a poslušalcu, daob njej »rešuje« svoje probleme in do`ivlja potešitevin izpol<strong>ni</strong>tev predvsem tistih `elja, ki so v realnostiomejene.To so predvsem `elje po mo~i, modrosti,slavi, varnosti, svobodi, brezpogoj<strong>ni</strong> ljubez<strong>ni</strong>,zaupanju, hrepenenju po popolnosti, sre~i...Psihološko in fiziološko spremlja zadovoljstvo,naraš~anje napetosti. Upad napetosti pa pome<strong>ni</strong> `esprostitev. Zadovoljstvo v glasbenem do`ivljanjunastane takrat, kadar se napetosti v poslušalcusproš~ajo z novimi napetostmi, ki obstajajo v glasbisami.Kaj povzro~a napetost v glasbi? Glasbe<strong>ni</strong> elementi,ki jih poznamo pod ime<strong>ni</strong> melodija, harmo<strong>ni</strong>jain ritem, so nosilci napetosti, vendar o njihna tem mestu ne bi govorila, ker ta tematika zadevaizrazito ozko strokovno glasbeno podro~je. Povedalabi le, da razdalje med napetostmi in sprostitvamiv glasbi ne smejo biti premajhne( preve~ ob-~utkov zadovoljstva lahko privede do monotonosti)ali prevelike (ne zmoremo povezati napetosti insprostitve in se, preden do`ivimo zadovoljstvo,vmes »zgubimo«).22
Za aktivno poslušanje glasbe, ki vsebujepravo mero napetosti in sprostitev, je potrebnakoncentracija.Program glasbe za muzikoterapevtsko dejavnostvsebuje skladbe razli~<strong>ni</strong>h glasbe<strong>ni</strong>h zvrsti. Prevladujeklasi~na instrumentalna glasba iz obdobjaromantike, sodobna filmska glasba in razli~ne meditativnein duhovne skladbe. Program je sestavljenna podlagi dolgolet<strong>ni</strong>h izkušenj poznavanjapsihodinamike glasbenega do`ivljanja posamez<strong>ni</strong>hskladb, poznavanja skupinske dinamike pacientovin psihoterapevtskega dela z njimi.Glasba mora vsebovati pravo mero napetosti,sprostitev in dovolj takega ~ustvenega naboja, ki vkratkem ~asu »dose`e« bol<strong>ni</strong>ka, da se ji brez te`av»odzove«. Zaradi koncentracije, ki je potrebna zazelo aktivno poslušanje take glasbe, skladba obi~ajno<strong>ni</strong> daljša od 6 minut. Bol<strong>ni</strong>ki jo v popol<strong>ni</strong> tiši<strong>ni</strong>poslušajo dvakrat. Glasbi se prepustijo, ne da bijo vrednotili, analizirali ali jo skušali razumeti. Naslovain avtorja glasbe pred poslušanjem ne spoznajo,da ne bi dobili zunanje asociacije, ki bi zmotilanjihovo spontano pristno do`ivljanje.Pogovor o glasbi poteka v vzdušju sproš~enostiin samozaupanja.Glasba sproš~a ob~utke, vzpodbuja domišljijoin izzove razli~ne asociacije.O vsem tem se v skupi<strong>ni</strong> pogovarjamo, oglasijose vsi, spontano in brez prisile, saj »je glasba tista,ki te sili, da poveš, kako se ob njej po~utiš.«Vse komu<strong>ni</strong>kacije v skupi<strong>ni</strong> pomagam razlagatiin usmerjam na tak na~in, da se bol<strong>ni</strong>ki po~utijovar<strong>ni</strong>, ko spoznavajo svoje omejitve in problemena ~ustvenem podro~ju. Zato jih usmerjam predvsemv vzdušje sproš~enosti in samozaupanja.Najpogostejše teme do`ivljanja ob glasbise razlikujejo glede na ~as zdravljenja.Najpogostejše »teme« bol<strong>ni</strong>kovih do`ivljanj priurah muzikoterapije lahko razdelimo na 3 faze. Tepokrivajo obdobje treh mesecev, kolikor traja obi-~ajno njihovo zdravljenje v bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci.• Prva faza vklju~uje do`ivljanja, ki so povezana zob~utki krivde, z bojaz<strong>ni</strong>jo pred real<strong>ni</strong>m `ivljenjem,pretira<strong>ni</strong>m optimizmom. V središ~u do-`ivljanj je bol<strong>ni</strong>k sam.• Druga faza vklju~uje do`ivljanja, kjer se odra`akriti~en odnos do posledic alkoholizma. Samozaupanjese pove~uje, optimizem je realnejši,opazna je ve~ja sproš~enost in spontanost priodkrivanju intimnejših ~ustev.• Tretja faza vklju~uje do`ivljanja, ki ka`ejo nabol<strong>ni</strong>kovo ve~je samospoštovanje. Ob~utkikrivde po~asi izginjajo, izrazitejše so `elje postiku s svojimi najbli`jimi. Opazen je ve~ji besed<strong>ni</strong>zaklad pri opisovanju pozitiv<strong>ni</strong>h ob~utkov,usmerjenost v prihodnost in pove~ana samozavest.Razvija se empati~nost - sposobnostv`ivljanja v druge - ki je bila dosedaj na zelo<strong>ni</strong>zki stopnji.Terapevtsko izbrana glasba lahko daje bol<strong>ni</strong>komtudi v bole~ih do`ivljanjih nek smisel in pozitivnonaravnanost. Lepa do`ivetja ter ob~utkesproš~enosti in sre~e, ki so jih `e prekrili ob~utkikrivde, pa oja~a in da slutiti, da se bodo v prihodnostizopet ponovili.Opisi lastnega do`ivljanja bol<strong>ni</strong>kov priurah muzikoterapije so zelo zgovor<strong>ni</strong>.Poslušanje klasi~ne glasbe"Grozno se mi mudi, da bi storil nekaj nujnega,pa še priganjajo me. Uspem.""Spomin na prometno nesre~o, ki sem jo zakrivilv pijanosti. Sirene rešilca mi še zdaj tulijo v ušesih. Ksre~i <strong>ni</strong> bilo `rtev. @e zaradi tega do`ivljaja ne bi mogel<strong>ni</strong>koli ve~ piti.""Po~utje veselih fantovskih d<strong>ni</strong>, ko me je zelo razganjalo.Vsebi sem ~util tisto tekmovalno borbenostkot pred 25-imi leti, ko sem igral rokomet.""^utila sem se zelo `ivo, sve`o. Rada bi bila boljaktivna.Toliko stvari moram urediti doma. Tudi vslu`bo bi `e `elela. ^imprej bi `elela uspešno zaklju-~iti to zdravljenje.""Kot bi hodil po gozdu.To me vedno najbolj pomiri.Takolelepo bi bilo lahko pri nas, ~e bi ne pil.23
- Page 1 and 2: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3: Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 8 and 9: "Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59: PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61: sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63: 1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65: POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67: S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68: KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR