V Slove<strong>ni</strong>ji, kjer je lymska borelioza endemi~na,je bolezen znana `e ve~ desetletij.Povzro~itelj bolez<strong>ni</strong> je bakterija - Borreliaburgdorferi sensu lato, ki jo prenašajo klopi.LYMSKA BORELIOZAprim. dr.Vera Maraspin-^arman, dr. med.Vsakdo lahko zboli za boreliozo in marsikateribol<strong>ni</strong>k z rakom je `e imel še dodatne te`ave zaradi tega.Pri nas vsako leto na novo zboli okoli 3000 ljudi.Z incidenco 150 obolelih na 100.000 prebivalcev seSlove<strong>ni</strong>ja uvrš~a v sam evropski vrh. Da bi tudi bralciOkna kaj ve~ zvedeli o tej bolez<strong>ni</strong>, ki jo prenašajoklopi, smo za prispevek zaprosili prim. dr. Vero Maraspin-^arman,dr. med. s Kli<strong>ni</strong>ke za infekcijskebolez<strong>ni</strong> in vro~inska stanja v Ljublja<strong>ni</strong>.Lymska borelioza je po vsem svetu precej razširjenazoonoza. Nekatere pojavne oblike bolez<strong>ni</strong> so vEvropi `e dolgo poznane, prvi~ pa je bila celovitoopisana pred 25 leti v mestecu Old Lyme v ameriškidr`avi Connecticut, kjer se je pojavila v epidemi~<strong>ni</strong>obliki. Na bolezen so lokalne zdravstveneoblasti opozorile matere, ki so opazile, da v njihovemkraju oboleva nenavadno veliko otrok zasklepno revmo. Opravili so epidemiološko raziskavo,ki je pokazala, da so otroci obolevali sezonsko,ve~ina pa je imela pred tem vbod klopa in posledi~nonastanek zna~ilne rde~ine, imenovane erythemamigrans. Kmalu so potrdili, da bolezen prenašajoš~itasti klopi iz rodu Ixodes. Leta 1982 jeWilliam Burgdorfer odkril v klopih povzro~iteljabolez<strong>ni</strong>, svedrasto bakterijo - spiroheto, ki so jo ponjem imenovali Borrelia burgdorferi sensu lato.Borrelia burgdorferi sensu lato je glede na genotipskelastnosti razdeljena na štiri vrste, ki pri~<strong>lovek</strong>u lahko povzro~ijo bolezen. To so: B. burgdorferisensu stricto, B. afzelii, B. gari<strong>ni</strong>i in B. bissettii.V ZDA povzro~a bolezen B. burgdorferi sensustricto, v Evropi pa so zastopane vse štiri vrsteborelij. V zadnjem ~asu poro~ajo še o novih genotipihborelij, vendar zaenkrat zanje še <strong>ni</strong> znano, alipovzro~ajo bolezen pri ljudeh.Borelije lahko napadejo pri ~<strong>lovek</strong>u razli~natkiva. Doslej so uspeli osamiti povzro~itelja lymskeborelioze pri ~<strong>lovek</strong>u iz ko`e, krvi, mo`ganske teko~ine,mo`gan, sklepne ovoj<strong>ni</strong>ce, sklepne teko~ine,sr~ne mišice, vra<strong>ni</strong>ce, šare<strong>ni</strong>ce in tkiv ploda; prieksperimentalno oku`e<strong>ni</strong>h hr~kih pa še iz vra<strong>ni</strong>ce,o~i, jeter, ledvic, testisov in mo`gan.Rezervoar bolez<strong>ni</strong> predstavljajo gozdne `ivali,razširjena je v zmernem klimatskem pasu,zbolevajo pogosteje `enske kot moški.Bolezen je razširjena v zmernem klimatskempasu vseh celin. Epidemiološki rezervoar bolez<strong>ni</strong>predstavljajo gozdne `ivali, zlasti mali glodalci insrnjad, pa tudi ptice. Prenašajo jo š~itasti klopi izrodu Ixodes: v Evropi Ixodes ricinus; v ZDA Ixodesscapularis in Ixodes pacificus ter redko Amblyommaamericanum; v Aziji Ixodes persulcatus. VZDA se v razli~<strong>ni</strong>h obmo~jih dele` oku`e<strong>ni</strong>h klopovgiblje od 0 do 50%. Pri nas je oku`e<strong>ni</strong>h pribli`nodo 50% odraslih klopov in 1/3 <strong>ni</strong>mf. Po ocenahobstaja v naših krajih pribli`no 1 % mo`nosti,da po vbodu klopa zbolimo za lymsko boreliozo.Bolezen lahko prenašajo tudi `u`elke, kar pa je epidemiološkomanj pomembno.Obolevajo osebe vseh starosti, pogosteje `enske(60%) kot moški (40%). Sezonsko pojavljanje bolez<strong>ni</strong>je najbolj izra`eno pri zgodnji lokalizira<strong>ni</strong> oblikilymske borelioze, ki je najpogostejša od majado oktobra, z vrhuncem v treh polet<strong>ni</strong>h mesecih.12
Ostale pojavne oblike bolez<strong>ni</strong> se javljajo bolj enakomernoskozi celo leto.Bolezen nastane, ko oku`e<strong>ni</strong> klop vbrizgaborelijo v ko`o, ki se nato po krvi ali limfizazsejejo po telesu.Oku`ba pri ~<strong>lovek</strong>u nastopi, ko klop med sesanjemkrvi vbrizga borelije v ko`o. Ko`ne spremembe,ki se razvijejo na mestu vboda, so posledica širjenjaborelij po ko`i. V nekaj dneh do nekaj ted<strong>ni</strong>hse Borrelia burgdorferi sensu lato preko krvi alilimfe razseje v razli~na tkiva, pri ~emer se lahko pojavijoše spremljajo~i sploš<strong>ni</strong> simptomi. Razsojusledi razli~no dolgo latentno obdobje, ki traja odnekaj d<strong>ni</strong> do nekaj tednov ali mesecev ali celo let.Nato se oku`ba lokalizira in kli<strong>ni</strong>~no ma<strong>ni</strong>festira sprizadetostjo posamez<strong>ni</strong>h organov ali organskih sistemov.Klju~<strong>ni</strong> imunski meha<strong>ni</strong>zem, ki nadzira razvojlymske borelioze, pri ~<strong>lovek</strong>u še <strong>ni</strong> znan; pomemb<strong>ni</strong>so tako celi~<strong>ni</strong> kakor tudi humoral<strong>ni</strong> meha<strong>ni</strong>zmi.Glede na antigensko heterogenost je mo`no,da obstoja razli~en imunski odgovor na genomskorazli~ne vrste borelij.Kli<strong>ni</strong>~na slika bolez<strong>ni</strong> je lahko zelo razli~na,kot tudi njen potek, ki se ka`e v treh stadijih.Lymska borelioza lahko prizadene razli~ne organskesisteme in se zato ka`e s pestro kli<strong>ni</strong>~no sliko.Bolezen poteka v treh obdobjih in je, podobnokot sifilis, razdeljena v zgodnjo lokalizirano, zgodnjodisemi<strong>ni</strong>rano in kasno oku`bo. Zna~ilno je, daje kli<strong>ni</strong>~na slika redko popolna. Potek bolez<strong>ni</strong> jerazli~en in spremenljiv. Bol<strong>ni</strong>k lahko zboli z enosamo pojavno obliko bolez<strong>ni</strong> ali pa se simptomistadijev prekrivajo. V~asih se bolezen poka`e šele,ko je `e v kas<strong>ni</strong> fazi.• Zgodnja lokalizirana lymska borelioza (Istadij).Erythema migrans se razvije v obdobju enegameseca na mestu, kjer povzro~itelj vstopi skozi ko-`o in predstavlja zna~ilno ko`no spremembo zgod-nje lokalizirane oblike bolez<strong>ni</strong>. Pri odraslih bol<strong>ni</strong>kihje pribli`no polovica teh sprememb lokalizira<strong>ni</strong>hna spodnjih okon~inah, ostali so razporeje<strong>ni</strong>drugje po telesu. Ko`ne spremembe so ovalne aliokrogle, homogene ali kolobarjaste in se postopomave~ajo. Erythema migrans dose`e velikost odnekaj cm do ve~ kot en meter, kar grobo korelira strajanjem ko`<strong>ni</strong>h sprememb. Pri polovici bol<strong>ni</strong>kovso lahko prisot<strong>ni</strong> lokal<strong>ni</strong> simptomi, kot so: srbenje,pe~enje in/ali bole~ine. Erythema migrans lahkospremljajo sploš<strong>ni</strong> simptomi in znaki, kot so: glavobol,utrujenost, bole~ine v mišicah in sklepih.Borelijski limfocitom sodi med redke oblikezgodnje lokalizirane lymske borelioze. Gre za ko`nospremembo, ki se pri odraslih pojavlja najpogostejena prs<strong>ni</strong> bradavici; pri otrocih pa na ušes<strong>ni</strong>me~ici in mošnji, redko so mo`ne tudi druge razporeditve.Razvije se v neposred<strong>ni</strong> bli`i<strong>ni</strong> vbodaklopa, v~asih v povezavi z erythema migrans. Pojavise kot modrikasto-rde~a zatrdlina, velikosti 1-3cm in povzro~a podobne lokalne in/ali splošne te-`ave kot erythema migrans. Praviloma traja ve~tednov ali celo mesecev.• Zgodnja disemi<strong>ni</strong>rana lymska borelioza(II. stadij).V nekaj dneh ali ted<strong>ni</strong>h se lahko spirohete razširijoiz ko`e po krvi ali limfi v notranje organe, karpovzro~i zgodnjo razsejano obliko bolez<strong>ni</strong>. Le-ta seka`e s prizadetostjo:– ko`e (multipli erythema migrans),– `ivcev (me<strong>ni</strong>ngitis, ohromitve mo`ganskih aliperifer<strong>ni</strong>h `ivcev, encefalitis),– sklepov (bole~ine v sklepih, kratkotraj<strong>ni</strong> napadiartritisa),– srca (atrioventrikular<strong>ni</strong> bloki I-III., vnetje sr~nemišice in osr~<strong>ni</strong>ka),– o~i ali mišic.V tej fazi bolez<strong>ni</strong> bol<strong>ni</strong>ke pogosto spremljajosplošno slabo po~utje in utrujenost.• Kasna lymska borelioza (III. stadij).13
- Page 1 and 2: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3: Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 8 and 9: "Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59: PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61: sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63:
1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65:
POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67:
S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68:
KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR