najve~ 50-60 minut. S to metodo zmanjšamo aliprepre~imo dotok krvi v lasne meši~ke, dokler sekoncentracija citostatika v plazmi ne z<strong>ni</strong>`a. Hipotermijaje primerna za bolusne aplikacije citostatikovali kratke infuzije. Izvajamo jih pri tistih citostatikih,ki se hitro izlo~ijo iz krvnega obtoka.Bol<strong>ni</strong>ku `e v za~etku zdravljenja svetujemo nabavolasulje (recept). Svetujemo uporabo blagihšamponov, kratko stri`enje las, nošenje pokrival inraztopino pantenol za blago masa`o lasiš~a.Odsvetujemo uporabo sušil<strong>ni</strong>kov za lase,sponk, barvanje in kodranje las ter pretirano krta-~enje.EkstravazacijaEkstravazacija je razlitje citostatika v podko`jein/ali v ko`o na mestu ali v okolici vboda. Glede nako`ne in podko`ne spremembe, ki nastanejo obekstravazaciji, delimo citostatike na vezikante i<strong>ni</strong>ritante.• Vezikanti povzro~ajo v okoliškem tkivu bole~ino,rde~ino, oteklino, mehurjenje in nekrozo.• Iritanti povzro~ajo lokalno alergi~no reakcijo zbole~ino, rde~ino in vnetjem vzdol` vene.Da bo bol<strong>ni</strong>k pozoren na prve znake ekstravazacije,mora biti o tem pou~en. Najve~krat bol<strong>ni</strong>kzazna bole~ino na mestu vboda in napetost. V temprimeru mora takoj poklicati medicinsko sestro.Nato opazimo lisasto rde~ino, oteklino, spremembov temperaturi ko`e; infuzija te~e po~asneje. Priaspiraciji pa kri ne prite~e v intravenozno ka<strong>ni</strong>lo.V primeru ekstravazacije medicinska sestraukrepa po za to pripravljenem standardu.Da bi prepre~ili ekstravazacijo, mora biti medicinskasestra, ki aplicira citostatike, strokovno usposobljenain izkušena. Upoštevati mora standardza nastavitev i.v. ka<strong>ni</strong>le. Pred vsako aplikacijo morapreveriti prehodnost vene s fiziološko raztopino;upoštevati mora pravila v zvezi z zaporedjem aplikacijecitostatikov. Pomembno pa je tudi izpiranjevene s fiziološko raztopino med posamez<strong>ni</strong>mi citostatikiin po kon~a<strong>ni</strong> aplikaciji.NEVROPATIJENevropatije se ka`ejo kot odrevenelost in mravljin~enjev okon~inah, neusklajenost gibov, miši~naoslabelost, utrujenost, bole~ine itd. Nevropatijese lahko ka`ejo tudi kot pole<strong>ni</strong>tev ~revesne peristaltike,ki lahko vodi v zaprtje.Pomembno je, da je bol<strong>ni</strong>k seznanjen z mo`nostjonastanka nevropatije, da zau`ije dovolj teko-~ine (2500 do 3000 ml na dan) in da u`iva balastnohrano.U^INEK NA ORGANEZdravljenje s citostatiki zahteva stalen nadzornad funkcijo ledvic, srca in jeter in nadzor nad ustreznohidracijo bol<strong>ni</strong>ka.Nefrotoksi~nostNefrotoksi~nost je u~inek za ledvice, ki se ka`ez neposredno okvaro glumerulov in tubulov ledvicali posredno okvaro z metaboliti, ki nastanejo zaradihitrega razpada tumorskih celic ob citostatskemzdravljenju (tumor lysis sindrome). Medicinska sestrabol<strong>ni</strong>ka pou~i o znakih nefrotoksi~nosti, kotso: peko~e odvajanje vode, pogosto odvajanje, bole~inev kri`u, prisotnost krvi v urinu, nezmo`nostiodvajanja vode ipd. Pozor<strong>ni</strong> moramo biti tudina slabo po~utje, povišano telesno temperaturo,slabost, bruhanje, izgubo apetita, drisko ipd.Pomembno je, da bol<strong>ni</strong>k zau`ije dovolj teko~ine,ker tako zmanjša koncentracijo škodljivih snoviv uropoetskem traktu. Medicinska sestra moravoditi natan~no bilanco teko~in, nadzirati alkalnosturina, aplicirati predpisane antidote in uroprotektorje.Hepatotoksi~nostHepatotoksi~nost je u~inek za jetra. Ve~ina citostatikovse presnavlja v jetrih in izlo~a z `ol~em,zato so potencialno vsi hepatotoksi~<strong>ni</strong>.Kardiotoksi~nostKardiotoksi~nost je u~inek na srce. Citostatikiiz skupine antibiotikov (doksorubicin, davnomicin,epidoksorubicin in mitoksantron) imajo lahko42
toksi~en u~inek na srce (kardiotoksi~nost), povzro-~ajo okvaro sr~ne mišice ali motnje sr~nega ritma.Vse zgoraj naštete u~inke na organe zmanjšujemoali prepre~imo s preventiv<strong>ni</strong>mi ukrepi, ki so sestav<strong>ni</strong>del shem zdravljenja, tako da ne predstavljajonevarnosti za bol<strong>ni</strong>ka.ZVIŠANA TELESNA TEMPERATURAZvišano telesno temperaturo povzro~ajo predvsembleomicin in imunomodulatorji. Pomembnoje, da bol<strong>ni</strong>ku povemo, kdaj se bo pojavila zvišanatelesna temperatura, da mu zagotovimo dovolj teko~inein po zdrav<strong>ni</strong>kovem naro~ilu antipiretike.U^INEK NA SPOLNE @LEZEU~inek na spolne `leze je lahko za~asen ali stalen.To je odvisno od starosti bol<strong>ni</strong>ka in vrste obolenjater vrste citostatikov in doze.• Pri moških se v ~asu zdravljenja zmanjša gibljivostin število spermijev, sposob<strong>ni</strong>h za oploditev,zato lahko postanejo tudi steril<strong>ni</strong>. V temprimeru bol<strong>ni</strong>ki v predhodnem razgovoru zzdrav<strong>ni</strong>kom oddajo spermo v zamrz<strong>ni</strong>tev in sitako po kon~anem zdravljenju lahko ustvarijodru`ino.• Pri `enskah se zaradi vpliva na hormonalno stanjepojavijo simptomi menopavze.Oba partnerja je treba pou~iti o spolnosti.Menstruacija lahko med zdravljenjem postane nerednater lahko za~asno ali stalno povsem izostane.Kljub temu se mora `enska v ~asu zdravljenja zaš-~ititi pred zanositvijo, saj nose~nost v ~asu, ko edenali drugi partner prejema citostatike, <strong>ni</strong> priporo~ljiva.Zaradi mo`<strong>ni</strong>h teratoge<strong>ni</strong>h u~inkov zdravljenja(u~inki na plod), zdrav<strong>ni</strong>k partnerjema svetuje, datakoj po kon~anem zdravljenju ne na~rtujetaotrok.Sklepne misliBol<strong>ni</strong>k, ki prejema citostatike, se poleg soo~anjaz rakom sre~uje tudi s stranskimi u~inki zdravljenja;to pa zanj lahko predstavlja velik psihofizi~<strong>ni</strong>napor. Postopno seznanjanje bol<strong>ni</strong>ka s pri~ako-va<strong>ni</strong>mi stranskimi u~inki in aktivno vklju~evanje vpreventivne ukrepe in zdravljenje bol<strong>ni</strong>ku omogo-~a, da vidi izhod iz trenut<strong>ni</strong>h zapletov v ~asu zdravljenjas citostatiki. Pri tem je velika in pomembnavloga medicinske sestre, saj s svojim strokov<strong>ni</strong>mznanjem in aktivnostmi zdravstvene nege vpliva napotek in izid zdravljenja.Brigita Skela Savi~Praviš,naj orjem zemljo!Naj primem za no`in zare`em materi v prsi?A tedaj,ko umrem,mi ne bo dala po~itka v svojih nedrjih.Praviš,naj kopljem za kam<strong>ni</strong>!Naj ji se`em pod ko`o do kosti?A tedaj,ko umrem,ne bom mogel v njeno telo,da se znova rodim.Praviš,naj kosim travo,jo posušim in prodajam,da bom bogat kot beli ljudje!A kako naj si drznem odrezati materi lase?43
- Page 1 and 2: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3: Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 8 and 9: "Smu~anje mi je vedno veliko pomeni
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59: PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61: sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63: 1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65: POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67: S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68: KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR