"Smu~anje mi je vedno veliko pome<strong>ni</strong>lo.Pomembno je ravnote`je - v stroki in na smu~anju".Glavna dejav<strong>ni</strong>ka za pojav tumorjev glave invratu sta alkohol in kajenje, predvsem ~e ima pacientobe razvadi. Po izkušnjah, ki jih imam, se <strong>ni</strong>tien bol<strong>ni</strong>k, ki <strong>ni</strong> opustil vsaj ene od teh razvad, <strong>ni</strong>za vedno rešil svojega tumorja. Tudi ~e je bil dobrozdravljen, tudi s kemoterapijo in obsevanjem, se jepogosto zgodilo, da se je ~ez nekaj ~asa tumor ponovnopojavil, ~eprav ne vedno na istem podro~juglave ali vratu. Pogosto se tumor pojavi na obmo~ju,kjer imata ta dva dejav<strong>ni</strong>ka tudi vpliv, recimo na`elodcu ali plju~ih. Ponekod po svetu zdrav<strong>ni</strong>kisvetujejo bol<strong>ni</strong>kom, da ti razvadi opustijo, sicer jihne bodo zdravili, ker bodo ponovno `rtev iste bolez<strong>ni</strong>.Zelo pa naraš~a pojavnost tumorjev š~it<strong>ni</strong>ce.V letu 1998 se je v primerjavi z letom 1972 številopribli`no podvojilo.Lahko porast raka š~it<strong>ni</strong>ce pripišemo kakš<strong>ni</strong>mposeb<strong>ni</strong>m dejav<strong>ni</strong>kom?V Evropi je veliko raziskav nareje<strong>ni</strong>h v zvezi zjedrsko nesre~o v ^ernobilu. Gotovo je pri tistih, kiso bili takrat otroci in mladost<strong>ni</strong>ki, to dejav<strong>ni</strong>k tveganja,ne vemo pa, ali je to tudi pri odraslih. Ali jeporast števila bol<strong>ni</strong>kov posledica boljše diagnostike,ki odkrije `e majhne tumorje ali pa je posledica razli~<strong>ni</strong>hdejav<strong>ni</strong>kov tveganja iz okolja. V Evropi de<strong>ni</strong>moopa`ajo velik porast karcinomov š~it<strong>ni</strong>ce priotrocih. Ta bolezen je bila pri otrocih v zgodnjih50. letih še neznana. Kasneje so se za~eli pojavljatiredki primeri predvsem v ZDA, ki so bili verjetnoposledica obsevanja v otroški dobi zaradi pove~a<strong>ni</strong>hmandljev. Pri nas teh razlogov <strong>ni</strong>, ker tega na~inazdravljenja <strong>ni</strong>smo uporabljali.Kakšen je odstotek ozdravitve tumorjev glavein vratu ter š~it<strong>ni</strong>ce?Pri tumorjih glave in vratu je to je zelo odvisnood stadija obolenja oziroma od tega, koliko je tumorrazširjen, ko pride bol<strong>ni</strong>k prvi~ k zdrav<strong>ni</strong>ku.Pri š~it<strong>ni</strong>ci pa je odvisno predvsem od histološkevrste tumorja. Poznamo namre~ ve~ histoloških oblikraka š~it<strong>ni</strong>ce, ki so razli~no agresiv<strong>ni</strong>. Najboljšeizglede imajo bol<strong>ni</strong>ki s papilarno obliko raka. Priteh rak, ~e ga zgodaj odkrijemo in pravilno zdravimo,ne skrajša `ivljenja. Najbolj agresiven, maligen,pa je anaplasti~<strong>ni</strong> rak, ki naglo zaseva v druge organe.Kakšno vlogo ima ~as pri razvoju tumorjev?Seveda je najbolje, ~e pride bol<strong>ni</strong>k, ki je opazilspremembo v š~it<strong>ni</strong>ci, k zdrav<strong>ni</strong>ku ~imprej. Pri nekaterihvrstah tumorjev je ~asov<strong>ni</strong> interval manjpomemben, ker se razvijajo po~asi. Pri nekaterihbol<strong>ni</strong>kih je bila recimo rast tumorja š~it<strong>ni</strong>ce takopo~asna, da je rasel tudi 10 let, tako da bol<strong>ni</strong>ksploh <strong>ni</strong> bil pozoren nanj. Vendar tudi ~e spremembav š~it<strong>ni</strong>ci zelo po~asi raste ali sploh ne, to še nepome<strong>ni</strong>, da to <strong>ni</strong> rak.Torej je zelo pomembno, da so ljudje pozor<strong>ni</strong>na spremembe na svojem telesu...Seveda. Vendar pa je tudi naloga sploš<strong>ni</strong>hzdrav<strong>ni</strong>kov, da znajo pravilno in pravo~asno ukrepati.De<strong>ni</strong>mo, da spremembe v predelu š~it<strong>ni</strong>ce alina vratu ne zamenjajo za vnetje in takšnega bol<strong>ni</strong>kazdravijo z antibiotiki. Zato je v primerih, kozdrav<strong>ni</strong>k ne ve, ali gre za vnetje ali tumor, najbolje,da zdrav<strong>ni</strong>k pošlje bol<strong>ni</strong>ka na citološko punkcijo. Stanko iglo odvzamemo vzorec celic in pod mikroskopompogledamo, ali je sprememba be<strong>ni</strong>gna alipa gre za malig<strong>ni</strong> tumor oziroma rakavo obolenje.NOVA ODKRITJA V ZDRAVLJENJUVelikokrat beremo o novih odkritjih v onkologijina podro~ju zdravljenja raka. Ali me<strong>ni</strong>te,8
da bo znanstve<strong>ni</strong>kom uspelo kdaj najti zdravilooziroma snov, ki bo uspešno premagala raka?Obstaja ve~ zdravil za raka in malo je verjetno,da bomo našli zdravilo, ki bo u<strong>ni</strong>verzalno. Se pazadnje ~asa veliko ukvarjajo po svetu in pri nas zidejo, ki pa še <strong>ni</strong> prišla v prakso, ampak je še nastopnji laboratorijskih poskusov, in sicer, da bi zavrlinastajanje `il v tumorju in s tem bi tumor propadel.To bi bila zelo dobra rešitev. Kemoterapijain zdravila, ki vplivajo na tumorske celice, namre~prizadenejo tudi normalna tkiva v orga<strong>ni</strong>zmu, zatoimajo lahko bol<strong>ni</strong>ki tudi precej stranskih pojavov.Do nekaterih spoznanj na tem podro~ju smoprišli ob dolgolet<strong>ni</strong>h raziskavah citostatika Vinblatina(VLB). Ta citostatik prou~ujemo `e od leta1973. V literaturi so poro~ali, da odmerki VLB, kise uporabljajo pri razli~<strong>ni</strong>h tumorjih, povzro~ajosmrt celice, ko je ta v fazi delitve (mitoze). Mi smoskušali uporabiti VLB na druga~en na~in. Razli~<strong>ni</strong>citostatiki delujejo na tumorske celice v razli~<strong>ni</strong>hfazah njihovega `ivljenjskega ciklusa. Druga~e povedano- tumorska celica je v nekem delu svojega`ivljenjskega ciklusa bolj kot v drugih fazah ob~utljivaza dolo~en citostatik. Problem v tumorju je vtem, da so celice v tumorju v istem ~asu v razli~<strong>ni</strong>hfazah `ivljenjskega ciklusa, zato z uporabo citostatikav nekem ~asu lahko poškodujemo le del celic.Razmišljala sem takole: ~e bi uporabili zelo <strong>ni</strong>zkeodmerke VLB, ki celic ne bi ubili, temve~ samozaustavili, upo~as<strong>ni</strong>li med delitvijo, bi morda z dovajanjemVLB v dolgotraj<strong>ni</strong> infuziji (12 do 48 ur)zaustavili v delitvi veliko število celic - kot z nekakš<strong>ni</strong>mjezom. Ko bi preki<strong>ni</strong>li zavoro z VLB, bi te celicemorda potovale isto~asno skozi svoj `ivljenjskikrog. Nato bi bilo treba samo še izmeriti, kdaj pridejote celice v fazo, ki je posebej ob~utljiva na nekdrug citostatik. Domnevala sem, da bi za uspeh tegadrugega citostatika zadoš~ali <strong>ni</strong>`ji odmerki, kerbi nam uspelo spraviti ve~ celic hkrati v ob~utljivofazo. To je teza o "sinhro<strong>ni</strong>zaciji" tumorskih celic.V literaturi prevladuje mnenje, da je sinhro<strong>ni</strong>zacijomo`no dose~i le na poskus<strong>ni</strong>h tumorjih, pri~<strong>lovek</strong>u pa ne. Mi smo dokazali, da se da dose~isinhro<strong>ni</strong>zacijo tudi v tumorjih pri bol<strong>ni</strong>kih. Doberodgovor tumorja na kemoterapijo smo s tem na~inomdosegali s 5- do 10-krat <strong>ni</strong>`jimi odmerki citostatikov,kot so v uporabi v standard<strong>ni</strong>h shemah.Pomembno je, da so bili zato tudi stranski pojavikemoterapije mnogo manjši. Takšne raziskave smolahko delali zato, ker smo imeli odli~no razvito citologijopod vodstvom prof. Us-Krašev~eve in kasnejedr. Ane Poga~<strong>ni</strong>k. Za ugotavljanje, kaj se dogajav tumorju po dovajanju citostatika, so namre~potrebne citološke punkcije tumorja pred in po kemoterapiji,mikroskopske preiskave in meritve napreto~nem citofotometru, ki nam poka`ejo, kdajso se v tumorju nakopi~ile celice v taki fazi, ki jeob~utljiva na dolo~en citostatik. Ta na~in zdravljenjasmo originalno razvili na Onkološkem inštitutu.Prou~evanje VLB pa je razkrilo še druge za<strong>ni</strong>mivepodatke. Ugotovili smo, da VLB poleg ustavljanjacelic v delitvi okvarja tudi vse oporne strukturev celici in zato tudi spreme<strong>ni</strong> prepustnost celi~neopne. ^e uporabimo VLB pred nekim drugimcitostatikom, bo ta bolje prodrl v celico, ker jeceli~na membrana bolj propustna. Vsa ta opa`anjasmo uporabili za smiselno na~rtovanje kemoterapije.V najnovejšem ~asu pa smo tudi ugotovili s poskusina miškah v imunohistoškem laboratorijuOnkološkega inštituta, ki ga vodi prof. Gregor Serša,da VLB mo~no zmanjša prekrvavitev v tumorjih.Ta del raziskav pa `e sega v najsodobnejše smeriraziskav v onkologiji v svetu.Veseli smo, da so izsledki naših raziskav pomagalimnogim našim bol<strong>ni</strong>kom, pri katerih standardnozdravljenje <strong>ni</strong> ve~ pomagalo. Ponos<strong>ni</strong> smotudi, da smo raziskave delali kljub obup<strong>ni</strong>m prostorskimte`avam in te`avam z opremo. To dokazuje,da so res pomemb<strong>ni</strong> tudi ljudje in ne samo prostori,v katerih delajo.Rekli ste, da se lahko pri razli~<strong>ni</strong>h pacientihenaka vrsta tumorja razli~no obnaša. Zakaj? Jeto posledica tudi psihi~nega razpolo`enja pacienta?Vpliv psihe je pri zdravljenju zelo pomemben.^e pacient ne sodeluje, ~e se ne bori, rezultatzdravljenja ne bo dober. Seveda pa je psihi~na na-9
- Page 1 and 2: Foto: Janez Koprivec^lovek ni stvar
- Page 3: Dragi bralci!Prisr~na hvala za Vaš
- Page 10 and 11: avnanost pacientov lahko zelo razli
- Page 12 and 13: V Sloveniji, kjer je lymska borelio
- Page 14 and 15: Kasna oku`ba se razvije v enem letu
- Page 16 and 17: snim, vztrajnim vle~enjem izvle~emo
- Page 18 and 19: mo, da si zdravilo daje sam in je l
- Page 20 and 21: Zdravljenje zgodnjega raka prostate
- Page 22 and 23: • Sporo~ila glasbe sprejemajo tak
- Page 24 and 25: "Ob tej glasbi sem za~util, da bi l
- Page 26 and 27: KO SI RE^EŠ: "VSENAJBOLJŠE…"Ne
- Page 28 and 29: se najini roki zdru`ili. V njenih o
- Page 30 and 31: dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na
- Page 32 and 33: POU^NA PRAVLJICANeko~ sta `iveli dv
- Page 34 and 35: Znane so takoimenovane velike molek
- Page 36 and 37: pre`i, ~akajo kakšen bo odziv, ali
- Page 38 and 39: mobilno telefonijo pod mejnimi vred
- Page 40 and 41: ZAVORA V DELOVANJU KOSTNEGAMOZGA AL
- Page 42 and 43: najve~ 50-60 minut. S to metodo zma
- Page 44 and 45: Helena Drolc,vi{ja med. sestraNOVA
- Page 46 and 47: kujemo majhne `li~nike in jih zakuh
- Page 48 and 49: ski stiski, kot jo imamo sedaj, je
- Page 50 and 51: mel, Amerika »ponorela« od za~ude
- Page 52 and 53: Prisr~ni pozdravi gostov in predsta
- Page 54 and 55: Nagovorili so nas mnogi pomembni lj
- Page 56 and 57: tem nam je pomagalo veliko dobrotni
- Page 58 and 59:
PETER MACCALLUMCANCER INSTITUTE,MEL
- Page 60 and 61:
sevalnih polj, ki v danem primeru o
- Page 62 and 63:
1996 do decembra 1997 vsota, pridob
- Page 64 and 65:
POT K OKREVANJUorganizirana samopom
- Page 66 and 67:
S katero vrsto stvarstva ste si v r
- Page 68:
KRI@ANKAGR[KA^RKAKRAJ PRIVRATIHJADR