lovek ni stvarnik tkanine - Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Nagovorili so nas mnogi pomembni ljudje. V menise je porajala hvale`nost do vsakogar izmed njih.Spoštujem njihov prispevek, njihov trud in ~as, kiga namenjajo so~loveku.Popoldne smo se ponovno zbrale v cerkvi, številne`ene in matere z vseh koncev Slovenije. Dobroso se izkazale naše pogumne ~lanice, ki so posebejza to prilo`nost ustanovile pevski zbor inubrano zapele ob spremljavi orgel. Silovito in do`ivetoje donela tudi pesem iz cerkvene ladje in preglasilanaš mali zbor na koru. Tudi vse nastopajo~eso pripomogle k lepoti sre~anja. Za ve~ino je bil toprvi javni nastop pred oltarjem. Gospod Bo`oRustja, duhovnik iz Kopra, nas je nagovoril z vsosvojo mladostno zagnanostjo in optimizmom.V cerkvi sem razmišljala, od kod to gore~e petje,ta predana molitev, ta zgovorna tišina… Solzeso mi polzele po licih…Ob~utek pripadnosti…Nimamodgovora in ne razumem, vendar mi je zelolepo. Veselim se `e naslednje pomladi.MarijaKljub zdravljenju sem do`ivelaPomlad `ivljenjaSobotno jutro na Onkološkem inštitutu… Nahodniku slišim medicinsko sestro, ki deli termometre.V sobo prodira novo pomladno jutro s pti~jimpetjem in vonjem po izpušnih plinih. Prisluhnemdihanju sobolnic in ugotovim, da nobena ve~ne spi. Pred nami je nov dan."Seveda, danes je v Cankarjevem domu vseslovenskosre~anje `ensk z rakom dojke", pomislim inse spomnim na mojo skupino iz Izole, ki prav gotovo`e na poti proti Ljubljani. Zdi se mi, da slišimnjihove vesele pozdrave in klepet ob snidenju. Škoda,da nisem z njimi.Nekoliko si moram še nekoliko odpo~iti po kemoterapiji,ki sem jo prejela v~eraj. Po~asi vstanem,se zazibljem, v glavi mi šumi. Ko se pogledamv ogledalo, se nasmehnem svoji zabuhli podo-bi in redkim lasem, ki so še ostali po petih kemoterapijahin neubogljivo štrlijo na vse strani. "Ni~",si re~em, "bo `e šlo". Po~asi se bom uredila in po-~akala doma~e, ki me bodo odpeljali domov. Pavendar - ali se ne bi spotoma ustavili? Prepozno je,da bi uspela priti na prireditev v Cankarjevem domu.Lahko pa se udele`im skupnega bogoslu`ja vuršulinski cerkvi, ki ga bo sooblikovala naša skupina.Kar precej smo se pripravljale in nikakor nesmem manjkati. K sveti maši bo šla vsa moja dru-`ina.V uršulinski cerkvi me je prevzela njena notranjost,prepredena s svetlobnimi `arki, ki so se srame`ljivotihotapili skozi visoka okna pod stropom.Cerkev je bila prepolna ljudi v trenutku sve~anegapri~akovanja, da se pri~ne obred.Kot v pravljici se za~ne odvijati pred menoj.Besede se`ejo v misli, srce. Iz o~esa kane solza.Ozrem se in vidim še veliko solznih o~i. Vem, kajpomenijo. Pomenijo sre~o, da smo še tu, da se dru-`imo med seboj, se razumemo in si dajemo mo~ involjo za vse, kar se nam dogaja. Nevidna energija sepretaka med nami. To je dobro.Do`ivela sem ~udovit dan, prepoln sonca, toplote,prijateljstva in miru. Še vedno ga ~utim v sebi,daje mi energijo in polet - do naslednjega sre~anja,ki se ga `e sedaj veselim.IZLET V ARBORETUM -VOL^JI POTOKMilenaV `ivljenju so ~loveku nekatere stvari kar nekakopodarjene. Tako nam je bil podarjen lep in tudiprijeten izlet v Arboretum tik pred majskimi praznikipred odprtjem vsakoletne razstave cvetja.Poljane pisanih tulipanov so nas o~arale `e obpoti v park, ki poteka po starem drevoredu. Levood drevoreda so med gredicami postavljali še vrtneute za prodajo v naslednjih dneh, na desni strani paso se za obrobnimi gredicami tulipanov razgrinjale54