lovek ni stvarnik tkanine - Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

dolgo? Mnogi zdravniki odgovora na vprašanje nevedo, ali pa no~ejo, ne znajo odgovoriti. Najprejmora ~lovek odstraniti tisti najverjetnejši vzrok, kiga je pripeljal na rob pre`ivetja, med `ivljenje insmrt. Ne bi rekla, ~e bi o~e kadil, pil, jedel nezdravohrano… A ni~ od tega. Lahko bi se ujemali lestresi v slu`bi. Tega ne morem zanikati. Zaradizdravljenja je za nekaj ~asa prekinil delo. Takrat seje za~ela pot navzgor, k ozdravitvi. Po drugi stranipa so stresi v slu`bi nadomestile naporne, te`avnepoti in obremenjenost glede bolezni. Po letu in pol- kako kratek ~as - zdravljenja pa smo se vendarlenau~ili, da ne smemo praznovati vsake zmage vvsaki bitki… In ravno takrat, ko ti je v `ivljenju lepo,ti mora neka stvar prekri`ati tvoja pota. Rak jemojega o~eta prelisi~il vsaj trikrat. Za~eli so biti ~etrtobitko. Zdravnik na ljubljanskem Onkološkeminštitutu je rekel, da bi lahko poskusil z najnovejšimzdravilom. @eleli smo si, da bi bila ta bitkazadnja. Še pred vsem tem zdravljenjem so zdravnikipovedali posledice, ki jih puš~a zdravljenje. Meddrugim je bilo tudi izpadanje las. Mojemu o~etulasje niso izpadli. Spraševala sem se, ali je tako odporenproti zdravilom, ali pa mu to zdravilo pravni~ ne pomaga. Zdravniki so govorili, da skoraj niizjeme, da lasje komu ne bi izpadli. Najprej se rakanismo bali. A ko smo se z njim soo~ili, smo bili te-`ak boj. Postavijo te pred dilemo. Sprejmeš zdravljenjein ~akaš na rezultat, ali pa poizkušaš ob temzaradi samega sebe storiti še kaj ve~. Še danes sesprašujem, zakaj ravno moj o~e, zakaj?? Koliko zamujenihtrenutkov je odšlo in koliko jih bomo zave~no izgubili. Vsak bolnik, ki za mene ni bolnik,si govori, da mu še ostane nekaj mesecev, morda leto,dve, ve~ gotovo ne. Tako razmišljanje je napa~no.Ne bi se smeli ozirati na preteklost in ne na prihodnost!Zdaj smo tu. Vemo samo to, da moramoizkoristiti vsak dan tako, kot bi bil zadnji. Ali sezdravniki sploh zavedajo, kakšno breme je za~elnositi ~lovek, ki so mu povedali, da ima raka?Zdravnik mu pred terapijo pravi, da ni~ ne obljubi,poskusiti pa ni greh. Kaj pa potem? Bole~ina, ki~loveku ne dopuš~a, da bi dihal.O~etu se je pred zadnjo terapijo stanje poslabšalo.Tisti teden nisem šla na obisk. V soboto zjutrajje bila mama `e na poti v Ljubljano. Zjutraj joje sestra z Onkološkega inštituta poklicala, da je bilano~ mirna. ^ez nekaj ur pa je domov ponovnopoklicala sestra. Oglasila sem se jaz. Poklicala semmamo in ona je poklicala v bolnišnico. Sestra jelahko rekla samo še iskreno so`alje. Tiste maminebesede, ko me je poklicala domov… `elela sem si,da bi bile le sanje…Od takrat `ivim drugo `ivljenje. Tisto, kar jeneko~ bilo, ne bo nikoli ve~ prišlo nazaj in tega sezavedam. Ob`alujem, ~e sem mu storila kaj slabega.To bi mu rada povedala, a kaj, ko ne morem! Ševedno me spremlja in me vodi skozi `ivljenje. ^utim,da je nekje nad mano in da je sre~en…Da bi vseh 38 000 obolelih za rakom v Slovenijiin vsak od 9 000-ih, ki letno zbolijo za njim,znali bolezen prenašati tako pokon~no, kot jo jeznal moj o~e! Bojujte se z rakom ali proti njemu.Ne bojte se ga! Lahko ga premagate! Upajte!Eva Gams, 8. bPrva osnovna šolaSlovenj GradecSlednje seme se je prebudiloin prav tako tudi vse `ivalsko `ivljenje.Po tej skrivnostni siliimamo tudi mi svoje bitjein zato priznavamo svojim sosedom,celo svojim `ivalskim sosedom,enako pravico do bivanja na zemlji.30