1. PDF dokument (2248 kB) - dLib.si

More documents

Recommendations

Info

Mogo~no poslopje parlamenta v Budimpešti urina (se~a) vedno bolj pomemben. Dejstvo je, da zaradi nehotnega uhajanja se~a trpi 50- do 75% ènsk po menopavzi oz. po 50. letu starosti. Ni in ne sme biti samoumevno, da ènske trpijo zaradi uhajanja se~a è pri tako vsakodnevnih re~eh, kot je kašelj, dvigovanje te`jih bremen, hoja po stopnicah ali drugih telesnih obremenitvah, kot je telovadba ali tek. êprav ènske dandanes rojevajo manjkrat in z manj poškodbami kot neko~, pa so nekatere spremembe po menopavzi neizbe`ne: atrofija mišic medeni~nega dna, motnje v oìv~enju in anatomske spremembe mehurja zaradi ohlapnosti mišic medeni~nega dna. Natan~na diagnostika – kajti vse spremembe, ki pripeljejo do spontanega uhajanja se~a, niso tega izvora – in pravilno odbrana operacija pogosto vsaj za dolgo število let pomembno zmanjšata teàve. Iskanje novih operativnih tehnik (ob ~im bolj izpopolnjenih diagnosti~nih metodah) je zato predmet številnih sodobnih raziskav. Ginekološka onkologija - rak materni~nega vratu in rak jaj~nikov Rak materni~nega vratu in rak jaj~nikov sta poleg raka dojk brez dvoma ta trenutek najpomembnejši podro~ji ginekološke onkologije v razvitem svetu. Vemo, da imamo prav za odkrivanje raka materni~nega vratu è pol stoletja zelo u~inkovito metodo za odkrivanje, imenovano tudi PAP test, pa vendar zaradi raka materni~nega vratu zboli še vedno zelo veliko ènsk. V deèlah z dobro organiziranim presejanjem (skriningom) jih zboli veliko manj – pa vendar glede na u~inkovito metodo še vedno preve~. V zadnjih letih zopet opaàmo naraš~anje števila bolnic, predvsem mlajših od 50. let, tudi v deèlah z najbolje organiziranim zgodnjim odkrivanjem. Nasprotno je pri raku jaj~nikov. Še vedno ne poznamo na~ina, s katerim bi odkrili zgodnjega raka jaj~nikov. Zaradi hitrega poteka bolezni in nezna~ilnih znamenj zgodnje bolezni pa najpogosteje odkrijemo rak jaj~nikov v è napredovalem stadiju. Kako izboljšati odkrivanje raka materni~nega vratu in kako izboljšati zdravljenje raka jaj~nikov, sta bili klju~ni vprašanji sre~anja v Budimpešti. Rak materni~nega vratu Odkar je bila pred skoraj dvajset leti odkrita metoda za odkrivanje humanih papiloma virusov, se je spoznanje o nastanku raka materni~nega vratu bistveno spremenilo. Vse bolj o~itno je postalo, da humani papiloma virusi, ki jih na kratko poimenujemo kar s kratico HPV, klju~no sodelujejo pri nastanku raka materni~nega vratu. Oku`be s HPV se prenašajo predvsem pri spolnih odnosih, zato jih prištevamo k spolno prenosljivim boleznim. êprav oku`be s HPV prizadenejo tretjino ènsk do 35. leta, pa le redke med njimi zbolijo zaradi raka materni~nega vratu. Pomembno vlogo pri nastanku raka materni~nega vratu imajo obse`ne, kroni~ne in ponavljajo- ~e se oku`be s HPV in seveda odpornost ènske. Pravilna informacija ènski, pri kateri ugtovimo oku`bo, je zato klju~nega pomena. @al še vedno prepogosto zasledimo nepravilne oz. nepopolne informacije o oku`bah s HPV, ki lahko ènske zelo vznemirijo. Ker postaja ugotavljanje oku`be s HPV pri odkrivanju raka materni~nega vratu vse pomembnejše, bomo v eni od naslednjih številk Okna posvetili tej temi obširnejši prispevek. Ne le da HPV klju~no vplivajo na nastanek invazivnega raka materni~nega vratu, pa~ pa so tudi 60
najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nastanek predrakavih sprememb materni~nega vratu. Dejstvo je, da iz nekaterih zgodnjih predrakavih sprememb ne bo nikoli nastal invazivni rak materni~nega vratu. Prisotnost HPV pa kaè na veliko verjetnost napredovanja v resne predrakave spremembe in kasneje v invazivnega raka. Pri katerih ènskah s patološkimi PAP izvidi je smotrno dolo~iti HPV in kako pogosto kontrolirati vse ostale, pri katerih HPV ne ugotovimo, je bilo tisto osrednje in najpomembnejše vprašanje predavanj in razgovora ginekologov onkologov v Budimpešti. Podobne podatke o HPV smo z raziskavami ugotovili tudi pri slovenskih ènskah: visoko okuènost pri mladih ènskah, prisotnost onkogenih HPV pri skoraj vseh bolnicah z rakom materni~nega vratu in odsotnost onkogenih HPV po konizaciji. Trenutno poteka s sodelovanjem kolegov ginekologov iz Izole zelo pomembna raziskava glede prisotnosti onkogenih HPV pri bolnicah z za~etno patološkimi citološkimi brisi PAP II. Tudi v svetu so tovrstne raziskave trenutno med najbolj aktualnimi. Rak jaj~nikov Rak jaj~nikov je eden od najpogostejših rakov rodil. Ve~ina bolnic z rakom jaj~nikov je starejših od 50 let, kar polovica ima ve~ kot 65 let. Na mo`nost izbire najprimernejšega zdravljenja pomembno vpliva sposobnost bolnice za dolo~eno agresivno zdravljenje, bodisi operacijo ali kemoterapijo. Znano dejstvo je, da imajo najve~ mo`nosti ozdravitve bolnice, pri katerih po operaciji ni ve~ prisotnega rakavega tkiva v trebušni votlini. Uspešnost zdravljenja s citostatiki (kemoterapija) je najbolj uspešna prav pri teh bolnicah. @al pa je pri ve~ini bolnic z rakom jaj~nikov bolezen razširjena po vsej trebušni votlini, tako da je v~asih popolna odstranitev prav vseh tumorjev nemogo~a. Velikokrat pa so zato potrebni zelo obse`ni in dolgotrajni operativni posegi, ki nemalokrat mo~no spremenijo ìvljenje bolnice. êprav je zdravljenje s citostatiki najbolj u~inkovito, ko po operaciji ni ostanka bolezni, pa je utemeljeno vprašanje: ali ne bi bilo enako u~inkovito, ~e bi bolnice najprej zdravili s citostariki in nato operirali. Tako bi omogo~ili tem bolnicam manj zahtevne operativne posege, krajši ~as hospitalizacije in hitrejše okrevanje. Pri bolnicah, ki niso bile operirane, zelo pogosto doseèmo zmanjšanje tumorjev è po dveh ali treh krogih kemoterapije. Nov na~in zdravljenja imenujemo neoadjuvanto citostatsko zdravljenje. Najnovejše raziskave govorijo v prid tej domnevi. Tudi v naši raziskavi o neoadjuvantnem citostatskem zdravljenju smo prišlo do enakih ugotovitev. Iskanje ~im bolj uspešnega citostatika je najbolj intenzivno prav gotovo na podro~ju zdravljenja raka jaj~nikov. Najnovejši citostatiki, ki sodijo v skupino taksanov, so trenutno najpomembnejši predmet omenjenih raziskav. Taksane, kot prvo obliko zdravljenja s citostatiki, uporabljajo v Zdruènih dràvah Amerike, v ve~ini evropskih dràv in tudi è pri nas. êprav so bile vse teme sre~anja zelo zanimive, pa se je razgovor o lastnih izkušnjah med prisotnimi najbolj razvnel prav po predavanjih o raku jaj~nikov, kar pri~a o njegovi pomembnosti. êprav dokon~nega odgovora nismo našli, niti nismo pri- ~akovali, da ga bomo, pa je bilo v sproš~enem razgovoru zelo zanimivo spoznati in primerjati izkušnje drugih, v katerih je vsak lahko našel novo idejo ali zgolj potrditev lastnih izkušenj. Tako kot vedno sta tudi ta dva dneva, ki smo ju s kolegi preìveli v Budimpešti, minila zelo hitro. Popoldne drugega dne smo se razšli in ve~ina nas je v naglici odhitela domov. Spremljala me je prijetna misel, da sem imela prav: tovrstna sre~anja imajo svoj namen in pomen. Zagotovo se bom udeleìla tudi prihodnjega sre~anja na Hrvaškem ~ez dve leti, kamor nas je v imenu hrvaškega zdru- ènja povabil dr. Peter Bosze. doc. dr. Marjetka Urši~ - Vrš~aj, dr. med. 61
Page 1 and 2:
Foto: Janez Koprivec Mir v svetu je
Page 3 and 4:
Redno poslušam jutranje radijske o
Page 5 and 6:
prla še otrokoma - kar lile so sol
Page 7 and 8:
ponovno dobila brzojavko, da moram
Page 9 and 10: Tatjana Jenko: Ne, nikoli. êprav j
Page 11 and 12: RAK NA MODIH Ob izdaji knjiìce Rak
Page 13 and 14: da opravil naslednje preiskave: ren
Page 15 and 16: anesteziolog. Ko potrebuje kirurg m
Page 17 and 18: voju neke bolezni (fotodermatoze);
Page 19 and 20: Ve~ina aktivnih u~inkovin v zaš~it
Page 21 and 22: nas postavljala vprašanje, kako bi
Page 23 and 24: DOBRO JE VEDETI, KAJ POMENI Ureja:
Page 25 and 26: Po devetem ciklusu terapije so se z
Page 27 and 28: mantra«, ko sem v trenutnih krizah
Page 29 and 30: Vsak ima svoj odgovor. Vendar bi se
Page 31 and 32: MOJA SESTRICA Dobil sem sestrico, m
Page 33 and 34: zmanjšano kostno gostoto, ki redke
Page 35 and 36: Naslednja se nanaša na u~inek ljub
Page 37 and 38: i pripomogli k pojasnitvi vprašanj
Page 39 and 40: • slaba prehranjenost in izsušen
Page 41 and 42: stop. To pomeni, da pri reševanju
Page 43 and 44: Potek vaje: - ob vdihu iztegnemo le
Page 45 and 46: cink, baker, mangan, karoteni, cela
Page 47 and 48: oste zmeraj ~utili kot nekaj posebn
Page 49 and 50: Nadalje govori o ~loveku in stvarst
Page 51 and 52: ìle tradicionalnega pohoda po Jur~
Page 53 and 54: NOVA POMLAD @IVLJENJA 10. vsesloven
Page 55 and 56: Nastop Marte Mo~nik in Sama Iva~i~a
Page 57 and 58: ga je na orglah izvedla Barbara Sev
Page 59: 6. SREÂNJE GINEKOLOGOV ALPE ADRIA
Page 63 and 64: lahko povemo, da so bolnice zdravlj
Page 65 and 66: POT K OKREVANJU organizirana samopo
Page 67 and 68: PSIHOONKOLOGIJA Oddelek za psihoonk
show all

1. PDF dokument (2248 kB) - dLib.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?