priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
zmogljivosti. Ta <strong>za</strong>hteva <strong>je</strong> tudi u<strong>za</strong>kon<strong>je</strong>na v pogodbi Euratom<br />
in konvenciji IAEA o <strong>je</strong>drski varnosti.«<br />
Kateri so poglavitni sodobni trendi in najpomembnejši<br />
tehnološki dosežki na tem področju v Evropi z vidika<br />
tehničnih, varnostnih in drugih <strong>za</strong>htev<br />
»Opaznej<strong>še</strong> tehnološke premike lahko v <strong>je</strong>drski energetiki<br />
pričaku<strong>je</strong>mo <strong>še</strong>le s četrto generacijo reaktor<strong>je</strong>v v naslednjih<br />
desetletjih. So pa v evropski skupnosti že vidni rezultati prvih<br />
korakov k boljši izrabi ome<strong>je</strong>nih človeških virov in raziskovalne<br />
infrastrukture. K temu <strong>je</strong> <strong>veliko</strong> pripomogla tudi skupna<br />
razvojna strategija, ki jo <strong>je</strong> oblikovala evropska tehnološka<br />
platforma SNE-TP s konsenzom vseh <strong>je</strong>drskih deležnikov:<br />
industri<strong>je</strong>, regulatornih organov in raziskovalnih ustanov. IJS,<br />
Odsek <strong>za</strong> reaktorsko tehniko, sodi med ustanovne člane in <strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>stopan v upravnem odboru in v komi<strong>si</strong>ji <strong>za</strong> izobraževan<strong>je</strong>,<br />
smo pa tudi soavtorji strateškega razvojnega načrta SNE-TP.<br />
Poleg tega dejavno sodelu<strong>je</strong>mo <strong>še</strong> pri drugih pro<strong>je</strong>ktih s<br />
področja izobraževanja in raziskav, kot sta na primer združen<strong>je</strong><br />
ENEN (študij <strong>je</strong>drske tehnike, magistrska in doktorska stopnja)<br />
in združen<strong>je</strong> NULIFE (Evropski virtualni inštitut <strong>za</strong> vprašanja<br />
obratovalne dobe <strong>je</strong>drskih elektrarn). Pri tem nekoliko pogrešamo<br />
dejavnejšo vlogo potencialnih investitor<strong>je</strong>v v JEK 2.«<br />
Raziskave materialov predstavljajo enega izmed ključnih<br />
sedanjih in prihodnjih izzivov v <strong>je</strong>drski oziroma energetski<br />
tehniki. Kateri so ključni cilji raziskav na tem področju<br />
»V novej<strong>še</strong>m času se intenzivno ukvarjamo z raziskavami<br />
najpomembnejših materialov v <strong>je</strong>drskih reaktorjih. Iz<strong>je</strong>mno<br />
velik napredek <strong>je</strong> bil v <strong>za</strong>dnjih letih dosežen <strong>še</strong> zlasti v<br />
raziskavah na tako imenovanem nano področju, k<strong>je</strong>r smo danes<br />
sposobni razumeti, napovedati, obvladovati in tudi <strong>si</strong>mulirati<br />
dogajanja na nivoju atomov. Pri drugi generaciji danes <strong>še</strong> delujočih<br />
<strong>je</strong>drskih reaktor<strong>je</strong>v so raziskave materialov usmer<strong>je</strong>ne<br />
predvsem v podaljšano obratovan<strong>je</strong>. Te elektrarne so bile<br />
pro<strong>je</strong>ktirane <strong>za</strong> 40 let, materiali so bili zelo skrbno izbrani in<br />
izdelani, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> mogoče obratovan<strong>je</strong> do 60 let, po nekaterih<br />
ocenah celo do 80 let. Pri tretji generaciji nukleark - to so tiste,<br />
ki jih danes gradijo na Finskem in v Franciji - <strong>si</strong> pri<strong>za</strong>devamo,<br />
da bi že na <strong>za</strong>četku čim bolj natančno ocenili uporabno dobo, ki<br />
bo zelo ver<strong>je</strong>tno 80 ali več let. Največji izziv pa so materiali <strong>za</strong><br />
četrto generacijo <strong>je</strong>drskih elektrarn, ki so <strong>še</strong> v razvoju. Tu gre<br />
<strong>za</strong> visokotemperaturne reaktor<strong>je</strong>, hla<strong>je</strong>ne s tekočim natri<strong>je</strong>m,<br />
tekočim svincem ali superkritično vodno paro. Pri tem se<br />
pojavlja potreba po materialih z dolgoročno toplotno obstojnostjo<br />
pri 700 stopinjah Celzija ali več, tudi ob razmeroma<br />
močnem obsevanju z nevtroni. Razisku<strong>je</strong>mo tudi fuzijo in<br />
možnosti <strong>za</strong> n<strong>je</strong>no izkoriščan<strong>je</strong> v energetske namene. Tudi na<br />
tem področju bo mar<strong>si</strong>kaj odvisno od materialov. Vendar pa<br />
komercialne rabe vsaj <strong>še</strong> nekaj deset let ne bo. Reaktor ITER,<br />
ki ga gradijo v Franciji, bo predvidoma prva eksperimentalna<br />
fuzijska naprava, ki bo lahko proizvedla več energi<strong>je</strong>, kot jo bo<br />
vanjo treba vložiti.«<br />
Zelo pomembno <strong>je</strong> tudi evropsko sodelovan<strong>je</strong> pri<br />
razvoju računalniških programov glede odzivanja<br />
<strong>je</strong>drskih elektrarn na nenormalnosti in nezgode.<br />
Kako <strong>je</strong> s sodelovan<strong>je</strong>m Sloveni<strong>je</strong> na tem področju<br />
»Kratek pogled v zgodovino kaže, da so omen<strong>je</strong>ne programe<br />
prvi razvijali proizvajalci elektrarn ter z njimi dokazovali<br />
lastnosti in odziv elektrarn. Nato <strong>je</strong> sledil razvoj programov <strong>za</strong><br />
neodvisno preverjan<strong>je</strong> lastnosti in odziva elektrarn, ki so ga<br />
sprožili upravni organi, ki so dali dovol<strong>je</strong>nja <strong>za</strong> obratovan<strong>je</strong>; pri<br />
nas uprava <strong>za</strong> <strong>je</strong>drsko varnost. Razvoj tovrstnih računalniških<br />
programov danes močno presega razpoložljive človeške in<br />
finančne vire v Sloveniji in tudi v nekaterih večjih <strong>je</strong>drskih<br />
državah. Evropsko sodelovan<strong>je</strong> pri razvoju omogoča dostop<br />
in neposredno uporabo najnovejših tehnoloških rešitev in <strong>je</strong><br />
ključno <strong>za</strong> neodvisno spremljan<strong>je</strong> in ocen<strong>je</strong>van<strong>je</strong> varnosti. IJS,<br />
Odsek <strong>za</strong> reaktorsko tehniko, <strong>je</strong> neposredno vključen tudi<br />
30 naš stik
Change language