priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
v program CAMP, ki ga koordinira US Nuclear Regulatory<br />
Commis<strong>si</strong>on. V tem okviru dejavno sodelu<strong>je</strong>mo pri uporabi,<br />
vzdrževanju in razvoju programov RELAP in TRACE.<br />
Povezovan<strong>je</strong> z ZDA <strong>je</strong> v veliki meri pogo<strong>je</strong>no z dejstvom, da <strong>je</strong><br />
<strong>je</strong>drsko elektrarno v Krškem postavilo prav ameriško pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />
Westinghouse. Dolgoročno obvladovan<strong>je</strong> teh programov <strong>je</strong><br />
ključno <strong>za</strong> neodvisne ocene varnosti NEK.«<br />
Pri katerih programih trenutno <strong>še</strong> sodelu<strong>je</strong>te<br />
»Sodelu<strong>je</strong>mo tudi v evropskih pro<strong>je</strong>ktih in mrežah odličnosti,<br />
ki se med drugim ukvarjajo tudi z razvo<strong>je</strong>m različnih<br />
programov <strong>za</strong> <strong>si</strong>mulaci<strong>je</strong> dogajanj v <strong>je</strong>drskih elektrarnah. Kot<br />
pomembnej<strong>še</strong> bi omenil program Wahaloads, prvi program na<br />
svetu, ki s celovitimi dvofaznimi modeli <strong>si</strong>mulira vodne udare<br />
v cevovodih. Razvili smo ga pod vodstvom naših sodelavcev<br />
v okviru evropskega pro<strong>je</strong>kta. Drug primer <strong>je</strong> naš model<br />
interakci<strong>je</strong> taline reaktorske sredice s hladilom, ki prvi v svetu<br />
upošteva tudi str<strong>je</strong>vanja taline. Ta model smo pred kratkim<br />
Raziskave materialov predstavljajo enega<br />
izmed ključnih sedanjih in prihodnjih<br />
izzivov v <strong>je</strong>drski oziroma energetski tehniki.<br />
Po besedah dr. Leona Cizlja so največji<br />
izziv materiali <strong>za</strong> četrto generacijo <strong>je</strong>drskih<br />
elektrarn, ki so <strong>še</strong> v razvoju. Tu gre <strong>za</strong><br />
visokotemperaturne reaktor<strong>je</strong>, hla<strong>je</strong>ne s tekočim<br />
natri<strong>je</strong>m, tekočim svincem ali superkritično<br />
vodno paro. Pri tem se pojavlja potreba po<br />
materialih z dolgoročno toplotno obstojnostjo<br />
pri 700 stopinjah Celzija ali več, tudi ob<br />
razmeroma močnem obsevanju z nevtroni.<br />
vgradili v program MC3D, ki ga s finančno podporo Evropske<br />
komi<strong>si</strong><strong>je</strong> razvija francoski IRSN (L'Institut de Radioprotection<br />
et de Sūreté Nucléaire). Sodelu<strong>je</strong>mo tudi pri drugih podobnih<br />
evropskih naporih, ki potekajo v okviru evropskih pro<strong>je</strong>ktov<br />
Nure<strong>si</strong>m in Sarnet. Leta 2010 pa smo se dejavno vključili tudi<br />
v razvoj računalniških programov <strong>za</strong> <strong>si</strong>mulaci<strong>je</strong> reaktor<strong>je</strong>v 4<br />
generaci<strong>je</strong>, evropski pro<strong>je</strong>kt THINS.«<br />
Kako <strong>je</strong> pri nas z <strong>za</strong>gotavljan<strong>je</strong>m <strong>za</strong>dostnega<br />
števila visoko usposobl<strong>je</strong>nih in visoko motiviranih<br />
strokovnjakov, ki naj bodo usposobl<strong>je</strong>ni <strong>za</strong> (so)delovan<strong>je</strong><br />
na mednarodnem globalnem energetskem trgu<br />
»Na področju <strong>je</strong>drske energi<strong>je</strong> sodi Slovenija po več<br />
parametrih med najrazvitej<strong>še</strong> države na svetu. Z njimi torej<br />
delimo večino uspehov in težav: tudi manj<strong>še</strong> <strong>za</strong>niman<strong>je</strong> mladih<br />
<strong>za</strong> naravoslovno tehniške poklice, <strong>za</strong>menjavo generacij v<br />
<strong>je</strong>drski energetiki in neugodne demografske trende. Smo pa<br />
glede na svojo <strong>veliko</strong>st dosti bolj občutljivi na beg možganov, ki<br />
ga že povzroča <strong>je</strong>drska renesansa v svetu. Trg delovne <strong>si</strong>le na<br />
področju <strong>je</strong>drske energi<strong>je</strong> že nekaj časa ni več lokalen, temveč<br />
delu<strong>je</strong> globalno. V Odseku <strong>za</strong> reaktorsko tehniko pri IJS imamo<br />
tako danes že tretjino sodelavcev iz drugih držav. V Sloveniji <strong>je</strong><br />
mogoče <strong>je</strong>drsko tehniko študirati na Fakulteti <strong>za</strong> matematiko<br />
in fiziko Univerze v Ljubljani. V šolskih letih med 1986/87 in<br />
2008/9 <strong>je</strong> bilo mogoče vpisati znanstveni magisterij in doktorat<br />
<strong>je</strong>drske tehnike. Znanstveni magisterij <strong>je</strong>drske tehnike <strong>je</strong> v<br />
25 letih delovanja šole uspešno končalo 40 in doktorskega 33<br />
slušatel<strong>je</strong>v. Od šolskega leta 2010/2011 naprej <strong>je</strong> mogoče vpisati<br />
tako imenovani bolonjski magisterij in doktorat iz <strong>je</strong>drske<br />
tehnike. V prvi letnik magistrskega in doktorskega študija so<br />
se vpisali po tri<strong>je</strong> kandidati.«<br />
Je ta <strong>si</strong>stem skladen z uveljavl<strong>je</strong>no evropsko prakso<br />
»Tovrstna organi<strong>za</strong>cija študija <strong>je</strong> v celoti skladna z evropsko<br />
prakso. Fakulteta <strong>za</strong> matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani<br />
in Institut Jožef Stefan sta namreč ustanovna člana združenja<br />
Enen, ki združu<strong>je</strong> evropske univerze in raziskovalne inštitute<br />
z izobraževalnimi programi na področju <strong>je</strong>drske tehnike.<br />
Člani združenja Enen medsebojno priznavamo kreditne točke<br />
in izmenju<strong>je</strong>mo študente in profesor<strong>je</strong>. V okviru tovrstnih<br />
izmenjav sta v Odseku <strong>za</strong> reaktorsko tehniko pri IJS na daljši<br />
raziskovalni prak<strong>si</strong> študenta iz Franci<strong>je</strong> in Indi<strong>je</strong>, <strong>za</strong> leto 2011<br />
pa smo se že dogovorili o prak<strong>si</strong> <strong>za</strong> dva študenta iz Franci<strong>je</strong><br />
in študentko iz Ukrajine. Mladim talentom, ki jih <strong>je</strong>drska<br />
energija <strong>za</strong>nima, lahko mednarodno usmer<strong>je</strong>ni in priznani<br />
študij <strong>je</strong>drske tehnike na Fakulteti <strong>za</strong> matematiko in fiziko<br />
Univerze v Ljubljani <strong>za</strong>gotovo omogoči odlično izobrazbo in<br />
s tem enakopravno sodelovan<strong>je</strong> v prihajajoči globalni <strong>je</strong>drski<br />
renesan<strong>si</strong>. V procesu izobraževanja bodo namreč pod vodstvom<br />
mednarodno priznanih raziskovalcev Odseka <strong>za</strong> reaktorsko<br />
tehniko pri IJS poleg odličnega znanja nabirali tudi dragocene<br />
mednarodne raziskovalne in delovne izkušn<strong>je</strong>.«<br />
In kako mlajša generacija gleda na prihodnost<br />
izkoriščanja <strong>je</strong>drske energi<strong>je</strong><br />
»Perspektivnost tega področja bodo mladi zelo kritično<br />
ocen<strong>je</strong>vali, in <strong>si</strong>cer predvsem po pro<strong>je</strong>ktih, ki bodo najavili<br />
in spremljali gradnjo JEK 2. Povsod po svetu, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> <strong>je</strong>drska<br />
energija danes v vzponu, <strong>je</strong> energetskim gospodarskim<br />
družbam perspektivnost v očeh mladih v razmeroma kratkem<br />
času uspelo okrepiti s pravočasnimi izdatnimi vložki zlasti<br />
v raziskovalne in izobraževalne pro<strong>je</strong>kte. V prihodn<strong>je</strong> bomo<br />
<strong>za</strong>gotovo morali poklicne in študijske <strong>priložnosti</strong> v <strong>je</strong>drski<br />
energetiki mladim <strong>še</strong> <strong>veliko</strong> bolj približati. Pri tem bo, podobno<br />
kot v svetu, odločilna drža naših največjih <strong>za</strong>poslovalcev na tem<br />
področju.«<br />
31 naš stik
Change language