priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Dr. Stane Vižintin, vodja oddelka <strong>za</strong> visoke napetosti in elektrarne v EIMV.<br />
varovanju okolja. Z razvo<strong>je</strong>m kompozitnih izolator<strong>je</strong>v so<br />
se pojavile možnosti, da tudi nadzemni vodi pridobijo na<br />
estetskem videzu. Te možnosti so pri pod<strong>je</strong>tju Energie Ouest<br />
Suisse izrabili pri nadgradnji dvo<strong>si</strong>stemskega daljnovoda<br />
s 125 kV na 400 kV in pri dodatnem enofaznem <strong>si</strong>stemu<br />
132 kV <strong>za</strong> železnico. Na kratkem odseku, ki poteka prek<br />
gosto posel<strong>je</strong>nega področja, bi morali traso s širino 9,5 metra<br />
razširiti na 15 metrov, obo<strong>je</strong> na vsako stran daljnovoda.<br />
Ker <strong>je</strong> bilo to ekonomsko gledano praktično nemogoče, so<br />
se morali <strong>za</strong>teči k drugi rešitvi. Izbrali so kompaktirani vod,<br />
ki <strong>je</strong> bil <strong>za</strong> nižji napetostni nivo že razvit v Italiji. Tako <strong>je</strong><br />
nastala najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> prva izvedba kompaktiranega 400 kV<br />
nadzemnega voda na svetu.<br />
Drugi primer <strong>je</strong> na Danskem, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> leta 2001 njihovo<br />
prenosno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> dobilo dovol<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>za</strong> novo daljnovodno<br />
pove<strong>za</strong>vo med mestoma Aarhus in Aalborg, ki naj bi združila<br />
400 kV <strong>za</strong>nko. Sestavl<strong>je</strong>na <strong>je</strong> iz 117 kilometrov nadzemnega<br />
voda z vmesnimi kabelskimi odseki (27 kilometrov). Na razpis<br />
<strong>za</strong> obliko stebra <strong>je</strong> prispelo 48 konstrukcij. Med njimi <strong>je</strong><br />
zmagala izvedba z <strong>je</strong>klenim cilindričnim stebrom in zgornjim<br />
delom, ki ga <strong>je</strong> sestavljala palična konstrukcija z nekaj cevmi<br />
iz nerjavečega <strong>je</strong>kla. Zanimivo <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> bilo največ pozornosti<br />
namen<strong>je</strong>no minimalnemu vizualnemu vplivu na okolico, kljub<br />
temu da poteka odsek večinoma po ruralnem območju.<br />
V nasprotju s švicarskim in danskim modelom kompaktiranega<br />
voda pa <strong>je</strong> izvedba švedskega modela. Uporabili so ga<br />
<strong>za</strong> pove<strong>za</strong>vo do nove pretvorniške naprave ob Gothenburgu,<br />
ki napaja enosmerni kabelski vod med Švedsko in Dansko.<br />
Poteka po razmeroma ozkem koridorju skozi nasel<strong>je</strong>no<br />
področ<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> prej rabil <strong>za</strong> enosmerni nadzemni vod.<br />
43 naš stik<br />
Foto Miro Jakomin<br />
Stane Vižintin vodi oddelek <strong>za</strong> visoke napetosti<br />
in elektrarne v Elektroinštitutu Milan Vidmar.<br />
Leta 1999 <strong>si</strong> <strong>je</strong> pridobil naziv magister<br />
elektrotehniških znanosti. Je <strong>za</strong>služni član<br />
Sloko Cigre in tajnik ŠK A3 ter uglednih<br />
mednarodnih združenj IEEE in Cigre.<br />
Dejavno sodelu<strong>je</strong> tudi s Slovenskim inštitutom<br />
<strong>za</strong> standardi<strong>za</strong>cijo. V <strong>za</strong>četku februarja<br />
<strong>je</strong> na <strong>za</strong>grebški fakulteti <strong>za</strong> elektrotehniko<br />
in računalništvo doktoriral z disertacijo o<br />
skrajnih mejah kompaktiranja 110-kilovoltnih<br />
nadzemnih vodov glede na dialektične<br />
obremenitve. N<strong>je</strong>gov glavni mentor <strong>je</strong> bil prof.<br />
dr. Ivo Uglešić, komentor pa prof. dr. Maks<br />
Babuder, ki mu <strong>je</strong> na tem strokovnem področju<br />
ves čas dajal <strong>veliko</strong> strokovno podporo.<br />
Kot <strong>je</strong> povzel dr. Vižintin, pri opisanih pro<strong>je</strong>ktih 400 kV<br />
nadzemnih vodov iz Evrope lahko najdemo nasledn<strong>je</strong><br />
pomembne stične točke: v<strong>si</strong> daljnovodi so kompaktirani,<br />
izkoriščenost prostora <strong>je</strong> boljša (koridor), zmanjšani so škodljivi<br />
vplivi na okol<strong>je</strong>, poudarjajo se estetski učinki, gradnja<br />
<strong>je</strong> hitrejša, skupni stroški gradn<strong>je</strong> so nekoliko višji.<br />
In kako <strong>je</strong> v tem trenutku z vključevan<strong>je</strong>m novih nadzemnih<br />
vodov v okol<strong>je</strong> v Sloveniji Kaj bi lahko bolj upoštevali<br />
glede tujih izku<strong>še</strong>nj »Težave, s katerimi se načrtovalci<br />
daljnovodov sreču<strong>je</strong>jo pri nas, kažejo, da <strong>je</strong> pri strokovnih<br />
službah in lokalnem prebivalstvu dokaj težko pridobiti<br />
soglasja <strong>za</strong> postavitev novega nadzemnega voda. Izkušn<strong>je</strong> iz<br />
tujine hkrati potrju<strong>je</strong>jo dejstvo, da <strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>van<strong>je</strong> tehničnih<br />
kriteri<strong>je</strong>v varovanja okolja ni vedno dovolj, pač pa <strong>je</strong> treba<br />
upoštevati tudi estetske vidike, k<strong>je</strong>r večkrat svoj prispevek<br />
dodajo arhitekti, urbanisti ali krajinski oblikovalci. Morda<br />
<strong>je</strong> to najhitrejša pot <strong>za</strong> dosegan<strong>je</strong> končnega cilja,« meni<br />
dr. Vižintin.
Change language