priložnosti za energetiko je še veliko, ovire si postavljamo ... - dLib.si

Predsednik uprave Geoplina mag. Alojz Stana je poudaril, da
je glavni cilj, ki ga moramo doseči, tržna cena energentov, ki jih
uporablja industrija, saj bo le tako lahko konkurenčna. Zbranim
je posredoval še nekaj podatkov v zvezi z zemeljskim plinom. Kot
je dejal, v primarni energetski mešanici v Sloveniji zemeljski plin
predstavlja približno 14 odstotkov, v drugih evropskih državah
pa je ta odstotek precej višji. V Sloveniji ni pričakovati njegove
bistvene rasti porabe v gospodinjstvu in po vsej verjetnosti tudi ne v
industriji, saj se bo ta trudila, da bo porabo energentov zaradi dviga
svoje konkurenčnosti čim bolj zmanjšala. Tako po njegovem mnenju
ostane edina opcija za zvišanje porabe zemeljskega plina v njegovi
pretvorbi v električno energijo. Gre predvsem za kogeneracije
v hišah ali v manjših objektih in za črpalke na zemeljski plin v
stanovanjskih blokih. Industrija v trenutni situaciji ni pripravljena
vlagati v prestrukturiranje energetike, ko pa se bo situacija izboljšala,
pa so mogoče tudi večje zgodbe. Zemeljski plin je po njegovem
prepričanju zato dobrodošel energent, ki lahko res postane most v
nizkoogljično družbo.
SLOVENSKI ENERGETSKI TRG JE V CELOTI ODPRT,
ODPRAVITI BO TREBA ŠE NEKATERE ANOMALIJE
Na omizju Razvoj zahteva konkurenčnost in inovativnost se je
osrednja dilema odprla glede vprašanja, ali je slovenski energetski
trg že v celoti odprt ali ne. Odgovori udeležencev so bili pritrdilni,
pri čemer je Tomaž Orešič iz EFT Group spomnil, da 15. aprila
mineva že desetletnica začetka organiziranega trga v Sloveniji.
Kot je dejal, je slovenski energetski trg v celoti liberaliziran,
pri čemer je bila v preteklosti sicer opazna neka anomalija na
maloprodajnem trgu, ki pa postopoma izginja. Slovenija je del
evropskega energetskega trga, s tem pa so tudi cene na našem
trgu odvisne od dogajanj v regiji. Ob tem je opozoril, da če ne
bo naložb v nove proizvodne vire, utegne po letu 2015 priti v JV
Evropi do pomanjkanja električne energije, kar bo posledično
vplivalo na zvišanje cen. Drugače pa je v Evropi ta hip prevladujoče
gibanje v smeri vzpostavljanja enotnega evropskega trga in vsi
procesi potekajo v smeri večje integracije.
Petrolove izkušnje pri vstopanju na trg električne energije je
v nadaljevanju predstavil mag. Rok Vodnik, ki je povedal, da so
se v Petrolu za ta korak odločili zaradi spremenjenih razmer na
trgu, kjer se zmanjšuje prodaja klasičnih goriv in napoveduje rast
uporabe hibridnih in električnih avtomobilov. Sicer pa je tudi po
njegovem prepričanju trg v Sloveniji v celoti odprt, mogoče bi bilo
dobrodošlo še več konkurence na strani dobaviteljev.
Da ne more biti dvoma o tem, ali je trg pri nas odprt ali ne,
je dejal tudi Julijan Fortunat iz Elektra Primorske, ki je to
trditev podkrepil z dejstvom o enostavnosti postopka menjave
dobavitelja. Po njegovem o trgu odloča cena, je pa po njihovih
izkušnjah več zamenjav na področju poslovnih odjemalcev kot
pri gospodinjstvih. Ob tem je poudaril, da bi si tudi sami želeli le
enakopravnejšega položaja na trgu, kar drugače rečeno pomeni
možnost nakupa energije pod enakopravnimi pogoji na borzi.
6 naš stik
V nadaljevanju je bilo kar nekaj polemike o tem, kaj je prinesel
vstop novih ponudnikov na trg in katre okoliščine so sploh omogočile
njihov prodor, pri čemer je bilo izpostavljeno, da je GEN-I spretno
izrabil priložnosti, ki so posledično nastopile po gospodarski krizi
in znižanju cene električne energije. Prvič v zgodovini je namreč
cena na slovenskem trgu padla pod do tedaj subvencionirano tarifno
ceno električne energije za gospodinjstva in omogočila vzpostavitev
nekega ravnovesja. Poleg tega pa mu je na roko šlo tudi dejstvo, da
je imel dostop do poceni energije iz nuklearke, pri čemer seveda ne
gre zanikati tudi precejšnega vloženega znanja. Dr. Tomaž Štokelj
iz HSE je ob tem poudaril, da je bistveni element, ki lahko vpliva
na živahnejše dogajanje na trgu, cena, ki pa je v sedanjih razmerah
prenizka in ne spodbuja aktivnejšega delovanja odjemalcev. Ker
na ceno v veliki meri vplivajo tudi različni dodatki, podjetja nimajo
veliko manevrskega prostora. Prenizka cena električne energije
pa ne vpliva stimulativno tudi na večje zanimanje za izvajanje
ukrepov učinkovitejše rabe energije, kar drugače rečeno pomeni, da
odjemalcem pošiljamo napačna sporočila.
RAZVIJAJOČI SE ENERGETSKI TRG ODPIRA
ŠTEVILNE NOVE MOŽNOSTI
Energetika je področje, ki obeta in odpira nove možnosti. S temi
besedami bi lahko povzeli poglavitne ugotovitve omizja, ki je bilo
namenjeno učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom energije.
Petr Hermann iz Schneider Electrica je uvodoma poudaril, da se
je treba projektov energetske učinkovitosti v podjetjih lotevati
celovito in temeljito proučiti vse faze delovnih procesov. Pri njih
se tovrstnih projektov lotevajo fazno, in sicer najprej s posegi
na področju pasivne učinkovitosti in v nadaljevanju z aktivnimi
ukrepi, ki vključujejo tudi avtomatizacijo na področjih nadziranja
in uravnavanja osvetlitev, ogrevanja in hlajenja. Kot je dejal, se
lahko vložena sredstva v doseganje prihrankov hitro povrnejo,
pri čemer je omenil dva primera uspešne energetske »sanacije«, ki
so jo opravili v Talumu in Revozu. Je pa poudaril, da so ukrepi za
povečanje energetske učinkovitosti lahko dolgoročno uspešni le, če
postanejo sestavni del poslovne politike, jih zaposleni sprejmejo za
»Po besedah mag. Janeza Kopača je okoljsko
poročilo, vezano na energetske projekte iz NEP,
tik pred dokončanjem, saj naj bi bilo treba le
še uskladiti nekatera vprašanja z vodarji glede
izrabe Mure. Pripravljeno je tudi nekaj različic
NEP, ki pa še čakajo tako na omenjeno dokončno
okoljsko poročilo kot izsledke dodatno naročenih
študij o upravičenosti gradnje TEŠ 6. Če se ne
bo spet kaj zalomilo, naj bi se javna razprava na
to temo lahko začela v roku enega meseca.«