Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
evija<br />
slovenska vojska<br />
Med pripadniki SV<br />
na Kosovu<br />
V Pekrah potrdili<br />
plebiscitarno odločitev<br />
Leto <strong>XVII</strong><br />
29. 5. 2009<br />
številka<br />
8<br />
V predoru Karavanke<br />
vadili reševanje<br />
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €
Fotografija: GAERC<br />
sv 8<br />
spremljamo<br />
Obrambni ministri EU v Bruslju<br />
o razvoju zmogljivosti<br />
V ponedeljek, 18. maja, je bilo v Bruslju srečanje obrambnih ministrov držav članic EU, ki je<br />
potekalo ob robu <strong>za</strong>sedanja Sveta <strong>za</strong> splošne <strong>za</strong>deve in zunanje odnose (GAERC). Na srečanju<br />
obrambnih ministrov je bila tudi slovenska ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič.<br />
Obrambni ministri so srečanje<br />
<strong>za</strong>čeli z razpravo o aktivnostih<br />
Evropske obrambne agencije<br />
(EDA), v nadaljevanju pa so<br />
obravnavali razvoj zmogljivosti, pri<br />
čemer so pregledali napredek pri<br />
izvajanju konkretnih operativnih<br />
pobud, ki so jih ministri sprejeli<br />
na srečanju obrambnih ministrov<br />
novembra lani. V drugem delu<br />
srečanja so razpravljali o poteku<br />
mirovnih misij in operacij v okviru<br />
evropske varnostne in obrambne<br />
politike, predvsem na Zahodnem<br />
Balkanu (EUFOR Althea) in v Afriki<br />
(EUFOR Čad/CAR in EU NAVFOR<br />
Atalanta – Somalija).<br />
Slovenija podpira možnost preoblikovanja<br />
operacije Althea v vojaško<br />
operacijo <strong>za</strong> podporo pri oblikovanju<br />
zmogljivosti MO ter usposabljanju<br />
oboroženih sil BiH in bo<br />
skladno z odločitvijo EU o preoblikovanju<br />
operacije Althea pripravila<br />
prilagoditev števila in vrste svojega<br />
prispevka. Operacija EUFOR Čad/<br />
CAR je izpolnila tako pričakovanja<br />
EU kot tudi Slovenije, saj je pripomogla<br />
k izboljšanju humanitarnih<br />
razmer v Čadu, omogočila lažjo<br />
dostavo humanitarne pomoči in ob<br />
podpori spremljevalnega programa<br />
komisije <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo vzhodnega<br />
Čada pomagala vzpostaviti<br />
razmere, ki razseljenim osebam<br />
<strong>za</strong>gotavljajo prostovoljno vrnitev<br />
v kraje, iz katerih so se izselile.<br />
Slovenska vojska je s sodelovanjem<br />
v operaciji EUFOR Čad/CAR pridobila<br />
pomembne izkušnje, predvsem<br />
glede delovanja v Afriki, ki jih do<br />
zdaj ni imela. Ministrica dr. Ljubica<br />
Jelušič se je v svoji razpravi <strong>za</strong>hvalila<br />
poveljniku operacije generalu<br />
Patricku Nashu in vsem, ki so<br />
sodelovali v operaciji. Operacija je<br />
po oceni ministrice pripomogla k<br />
prepoznavnosti EU kot globalnega<br />
akterja ter h krepitvi evropske<br />
varnostne in obrambne politike.<br />
V razpravi o operaciji EU NAVFOR<br />
Atalanta – Somalija je ministrica<br />
podprla pri<strong>za</strong>devanja in aktivnosti<br />
pomorskih sil EU pred somalsko<br />
obalo, morebitno podaljšanje operacije<br />
Atalanta pa ocenila <strong>za</strong> smiselno<br />
in upravičeno. Slovenija <strong>za</strong>radi<br />
omejenih pomorskih zmogljivosti<br />
v operaciji trenutno ne sodeluje,<br />
vendar namerava kot pomorska država<br />
v njeno poveljstvo v Džibutiju<br />
napotiti častnika.<br />
Ob koncu srečanja so se ministri<br />
posvetili še področju sodelovanja<br />
EU s strateškimi partnerji, in sicer<br />
OZN, Natom ter Afriško unijo.<br />
Slovenija <strong>za</strong>govarja skladen razvoj<br />
zmogljivosti, uresničitev načela<br />
enovitega nabora sil in uskladitev<br />
procesov obrambnega načrtovanja<br />
<strong>za</strong> potrebe obeh organi<strong>za</strong>cij.<br />
Naša država ima na obrambnem<br />
področju omejene zmogljivosti,<br />
vire in sredstva, ki jih v obdobju<br />
globalne ekonomske krize dodatno<br />
zmanjšuje, <strong>za</strong>to odobrava pobude,<br />
ki so usmerjene v preprečevanje<br />
odvečnih podvajanj in z njimi<br />
pove<strong>za</strong>nih stroškov. Ministri so se<br />
seznanili tudi z glavnimi poudarki<br />
prihodnjega švedskega predsedovanja<br />
Svetu EU na obrambnem<br />
področju.<br />
Ministrica in načelnik ob slovenskem<br />
nacionalnem dnevu obiskala SHAPE<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič in načelnik GŠSV<br />
generalmajor mag. Alojz Šteiner sta se v torek, 19. maja,<br />
v Monsu v Belgiji v okviru praznovanja dneva Slovenske<br />
vojske udeležila sprejema ob slovenskem nacionalnem<br />
dnevu, ki so ga pripadniki SV prvič organizirali pri<br />
Vrhovnem poveljstvu <strong>za</strong>vezniških sil v Evropi (SHAPE).<br />
Fotografija: Aleš Sila<br />
V okviru obiska sta se ministrica<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič in<br />
načelnik GŠSV generalmajor mag.<br />
Alojz Šteiner udeležila delovnega<br />
srečanja o integrirani obrambni<br />
upravi na strateški ravni. S svojimi<br />
predstavitvami so na srečanju<br />
nastopili vojaški oziroma nacionalni<br />
predstavniki Belgije, Češke,<br />
Danske, Madžarske, Nizozemske<br />
in Norveške. Namen delovnega<br />
srečanja je bil predvsem izmenjava<br />
izkušenj med državami <strong>za</strong>vezništva<br />
na področju transformacije<br />
obrambnega področja. Izkušnje so<br />
<strong>za</strong> Slovenijo izrednega pomena,<br />
saj je pred to <strong>za</strong>htevno nalogo tudi<br />
MO, ki bo na podlagi strateškega<br />
pregleda obrambnega resorja<br />
pripravilo transformacijo obrambnega<br />
področja v še bolj učinkovit in<br />
transparenten sistem.<br />
Ministrico <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubico<br />
Jelušič in načelnika GŠSV generalmajorja<br />
mag. Aloj<strong>za</strong> Šteinerja je<br />
sprejel tudi poveljnik Vrhovnega<br />
poveljstva <strong>za</strong>vezniških sil v Evropi<br />
general John Craddock. Po srečanju<br />
z njim sta ministrica in veleposlanik<br />
dr. Božo Cerar, vodja stalnega<br />
predstavništva RS pri Natu, odprla<br />
razstavo Vojaškega muzeja SV o<br />
sodelovanju Slovenije v mednarodnih<br />
mirovnih operacijah in na<br />
misijah. Zbrane je ob tej priložnosti<br />
nagovorila tudi ministrica<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> in se <strong>za</strong>hvalila vsem<br />
<strong>za</strong>poslenim pripadnikom SV pri<br />
Vrhovnem poveljstvu <strong>za</strong>vezniških<br />
sil v Evropi <strong>za</strong> njihovo izjemno<br />
delo. Na krajši slovesnosti sta<br />
ministrica in načelnik podelila<br />
priznanja MO ter SV in čine pripadnikom,<br />
ki so bili povišani. Zvečer<br />
sta se ministrica in načelnik GŠSV<br />
udeležila sprejema ob nacionalnem<br />
dnevu Slovenske vojske v SHAPE, s<br />
katero so predstavniki SV v SHAPE<br />
praznovali svoj nacionalni dan in<br />
dan Slovenske vojske, udeležili pa<br />
so se ga tudi najvišji predstavniki<br />
držav Nata, ki delujejo v SHAPE.<br />
2
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €<br />
spremljamo<br />
2 Obrambni ministri EU v Bruslju o razvoju zmogljivosti<br />
2 Ministrica in načelnik ob slovenskem nacionalnem dnevu<br />
obiskala SHAPE<br />
6 V mariborski vojašnici dan odprtih vrat<br />
7 SV bo s civilnimi organi<strong>za</strong>cijami še naprej aktivno sodelovala<br />
intervju<br />
4 V Pekrah potrdili plebiscitarno odločitev<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
8 Slovensko-avstrijska reševalna vaja v predoru Karavanke<br />
mednarodne operacije<br />
11 Na Kosovu slovesno ob dnevu SV<br />
12 Slovenski vojaki bodo prevzeli naloge po odhodu Špancev<br />
okrogla mi<strong>za</strong><br />
14 Ženske na konfliktnih območjih preveč marginalizirane<br />
iz vojaškega življenja<br />
16 Obramboslovci vojaškega modula na <strong>za</strong>dnji praksi<br />
22 V Sloveniji na gorniških pripravah <strong>za</strong> Afganistan<br />
17 objave<br />
strokovne teme<br />
24 V domovini Furov<br />
27 Po<strong>za</strong>bljeni Gorski črni vrt: pričakovanja <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo Gorskega<br />
Karabaha (2. del)<br />
30 Asertiven poveljnik sodobne vojske<br />
iz dejavnosti mo<br />
32 Medgeneracijske skupine <strong>za</strong> kakovostno starost<br />
razvedrilo<br />
34 Prigode vojaka Naceta<br />
35 Križanka<br />
vsebina<br />
UVODNIK<br />
Razumeti sebe in druge<br />
Čeprav je od osamosvojitvene vojne in dogodkov, ki so vodili vanjo,<br />
minilo osemnajst let, so spomini <strong>za</strong> tiste, ki so bili v njej aktivni, še<br />
zelo živi. Polkovnik Kocbek se provokacij JLA v Pekrah in <strong>za</strong>ostrovanja<br />
razmer spominja, kot bi se zgodili včeraj. »Ravno smo s kolegi<br />
govorili o pogovoru s poveljnikom 7. PŠTO, ko je prišla tajnica:<br />
´Vodja, tu so! Vojska.´« Sledili so dogodki, ki so vodili v vojno. Generacija<br />
mladih, ki danes vstopa v Slovensko vojsko, je premlada,<br />
da bi v teh dogodkih sama sodelovala, toda po osemnajstih letih<br />
danes ni Slovenca, ki naše države ne bi jemal kot nekaj samoumevnega.<br />
In prav <strong>za</strong>radi samoumevnega sprejemanja naših danosti<br />
morda ne preseneča, da mladi dogodkov osamosvajanja ne poznajo<br />
prav dobro, toda poznavanje in razumevanje lastnega zgodovinskega,<br />
družbenega in kulturnega okolja je pomembno <strong>za</strong> človekovo samospoznavanje,<br />
saj nas okolje neizogibno opredeljuje. Ko se človek<br />
<strong>za</strong>ve lastne opredeljenosti in jo <strong>za</strong>čne ceniti, ko <strong>za</strong>vestno doživlja<br />
pripadnost lastni skupnosti, doživlja kot poseben odnos tudi odnos<br />
do domovine in naroda. Domoljubje je, kot je nedavno dejala ministrica,<br />
»večja vrednota od vsakodnevnih političnih opredelitev in ne<br />
sme biti pove<strong>za</strong>no z različnimi ideologijami«. Domoljubje namreč<br />
ni omejevanje. Je o<strong>za</strong>veščeno čustvo v globini posameznika, ki vodi<br />
v v<strong>za</strong>jemno pripadnost in medsebojno podporo v skupnosti. Na<br />
ravni skupnosti kot etična in duhovna vrednota pomeni priznavanje<br />
nam in drugim lastno celoto okoliščin.<br />
Na pomen poznavanja lastnega okolja in kulture je na nedavnem<br />
seminarju o izgradnji miru, medverskem dialogu in enakosti spolov<br />
na FDV opozoril tudi nekdanji norveški premier Kjell Bondevik, ki<br />
je sicer predstavil norveške izkušnje pri posredovanju med sprtimi<br />
stranmi na konfliktnih območjih. Norveška je kot posrednica v<br />
sporih kljub svoji majhnosti izjemno uspešna, saj ima konsistentno<br />
zunanjo politiko in sloves nepristranskosti. Slovenija kot država<br />
tako bogatih izkušenj nima, vendar se njena zunanja politika v<br />
državah nekdanje Jugoslavije, kjer <strong>za</strong>dnja leta predvsem pripadniki<br />
Slovenske vojske izjemno uspešno sodelujejo v pri<strong>za</strong>devanjih mednarodne<br />
skupnosti <strong>za</strong> ohranjanje miru in razvoj demokratičnosti, ne<br />
spreminja. Naša prednost pred drugimi državami sta poznavanje<br />
tamkajšnjih okoliščin in skupna zgodovina, <strong>za</strong>to je smiselno, da<br />
Slovenija v okviru mednarodne skupnosti na tem območju dobi<br />
pomembnejše pristojnosti.<br />
Meta Grmek<br />
kolofon<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 12. junija 2009.<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat<br />
na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji,<br />
niso uradna stališča Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA).<br />
Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana<br />
Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70<br />
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si<br />
Urednica: Meta Grmek<br />
Novinar: Marko Pišlar<br />
Fotograf: Bruno Toič<br />
Tajnica uredništva: Milena Topolovec<br />
Oblikovna <strong>za</strong>snova: Polona Čelhar<br />
Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o.<br />
Naklada: 10.750 izvodov<br />
Utrinek z vaje <strong>za</strong>ščite in<br />
reševanja Karavanke 2009<br />
Oblikovanje naslovnice:<br />
Polona Čelhar<br />
Fotografija na naslovnici:<br />
Bruno Toič<br />
revija<br />
slovenska vojska<br />
Leto <strong>XVII</strong><br />
29. 5. 2009<br />
ŠTEVILKA<br />
8<br />
Med pripadniki SV<br />
na Kosovu<br />
V Pekrah potrdili<br />
plebiscitarno odločitev<br />
V predoru Karavanke<br />
vadili reševanje<br />
3
sv 8<br />
intervju<br />
V Pekrah potrdili<br />
plebiscitarno odločitev<br />
Besedilo: Meta Grmek<br />
Letos mineva osemnajst let od<br />
pekrskih dogodkov, ko je le teden<br />
dni po prihodu prvih slovenskih<br />
nabornikov v 710. učni center<br />
23. maja 1991 prišlo do prvega<br />
merjenja moči med slovensko TO in<br />
JLA. Vojaški predstavnik načelnika<br />
GŠSV pri Zavezniškem poveljstvu <strong>za</strong><br />
preoblikovanje v ameriškem Norfolku<br />
in tedanji poveljnik 710. učnega<br />
centra polkovnik Andrej Kocbek, ki<br />
se v intervjuju spominja takratnih<br />
dogodkov, je odločno <strong>za</strong>vrnil vse<br />
<strong>za</strong>hteve JLA, Mariborčani pa so se na<br />
obkolitev učnega centra hitro odzvali<br />
z živim zidom in tako odločno potrdili<br />
plebiscitarno odločitev, da želijo živeti<br />
v samostojni in neodvisni Sloveniji.<br />
Pekrski dogodki so bili uvod v<br />
osamosvojitveno vojno, ki se je <strong>za</strong>čela<br />
dober mesec pozneje.<br />
Takoj po razglasitvi moratorija na služenje<br />
v JLA se je TO pripravila na prihod<br />
nabornikov v učna centra TO na Igu pri<br />
Ljubljani in v Pekrah. Katere razlike z JLA<br />
so bile že opazne?<br />
1. uprava je izvedla profesionalen izbor vojaških<br />
inštruktorjev <strong>za</strong> učna centra, saj smo se<br />
vsi <strong>za</strong>vedali, da je poskus ustanovitve lastne<br />
vojske eden izmed pomembnejših elementov<br />
državotvornosti. Oblekli smo uniforme, ki<br />
jih Beograd ni priznal, in se v mesecu dni<br />
pripravili <strong>za</strong> sprejem nabornikov, iz katerih<br />
smo morali v šestih mesecih narediti vojake,<br />
sposobne delovanja na ravni oddelka, voda in<br />
čete. Napisal sem prva pravila notranje službe<br />
v centru, s katerimi smo želeli medosebne<br />
odnose oblikovati na višji ravni. Tako smo na<br />
primer ukinili tikanje v vojski, medsebojno<br />
spoštovanje pa postavili kot temelj odnosov,<br />
kar pomeni drugačne, profesionalne odnose<br />
med častniki in podčastniki, kot tudi to, da<br />
smo vojaka razumeli kot enkratno osebnost<br />
in se do njega tako tudi vedli. Oblikovali smo<br />
kolektivni duh in vlagali v motivacijo. Prej je<br />
bil na primer pogost ukaz »Vsi naprej«, po<br />
novem pa je vodja enote rekel »Za menoj«.<br />
Za pomembnega smo postavili osebni zgled<br />
podčastnika in častnika.<br />
Naborniki so v Pekre prišli 15. maja 1991,<br />
že 23. maja pa je JLA prav tam <strong>za</strong>čela<br />
<strong>za</strong>ostrovanja. Zakaj prav v Pekrah?<br />
V Mariboru je bilo <strong>za</strong>radi ekonomske migracije<br />
veliko mešanih <strong>za</strong>konov, poleg tega<br />
smo učni center odprli v centru, ki je bil bolj<br />
odprtega tipa in ga je bilo težko braniti, blizu<br />
so bili še vojašnice in vadišča JLA. JLA je tudi<br />
ocenila, da bo z menoj laže opravila kot z brigadirjem<br />
Bojanom Šuligojem, vodjo centra na<br />
Igu. Prav tako je menila, da smo delavci 710.<br />
učnega centra neizkušeni in da se ne moremo<br />
upreti vojaškemu znanju ter opremi JLA.<br />
Pritiski na center v Pekrah so se stopnjevali,<br />
pekrski dogodki pa so se <strong>za</strong>čeli s provokacijo<br />
izvidnikov JLA …<br />
Načelnik RŠTO general Janez Slapar nama je s<br />
Šuligojem na sestanku dejal: »Imam podatek,<br />
da hočejo enega izmed vaju <strong>za</strong>jeti. Na sestanke<br />
in druga srečanja ne hodita v uniformi<br />
zunaj centra, ker bodo imeli povod <strong>za</strong> vajino<br />
<strong>za</strong>jetje.« Zanimivo je, da se je moja pot na<br />
delo v učni center tistega 23. maja <strong>za</strong>čela z<br />
ugotovitvijo, da ima službeno vozilo izpraznjeno<br />
<strong>za</strong>dnje kolo, čeprav je bilo iz varnostnih<br />
razlogov parkirano pred policijsko postajo.<br />
Ob približno istem času sta pripadnika JLA na<br />
našem terenu aktivno izvidovala, kar je bila<br />
oblika neposredne provokacije. Ko smo ju <strong>za</strong>jeli,<br />
je nastal spor, ki ga je hotela JLA uporabiti<br />
v nadaljevanju dogodkov. Zajeta pripadnika<br />
smo po razgovoru v centru že okoli 9. ure<br />
izpustili, potem pa so se dogodki zelo hitro<br />
vrstili. Omenjeno kaže na to, da je imela JLA<br />
scenarij dogodkov.<br />
Tistega dne sem moral po izpustitvi pripadnikov<br />
JLA k poveljniku poveljstva 7. pokrajinskega<br />
štaba TO na Pobrežju v Mariboru, <strong>za</strong>to<br />
sem bil v civilni obleki, saj je vojaška policija<br />
prežala na nas v bližini centra. Ravno smo se s<br />
kolegi pogovarjali o vsebini pogovora s poveljnikom<br />
7. pokrajinskega štaba <strong>za</strong> Teritorialno<br />
<strong>obrambo</strong>, ko je prišla tajnica: »Vodja, tu so!<br />
Vojska.« V tistem vznemirljivem času se sploh<br />
nisem utegnil preobleči v uniformo, temveč<br />
sem takoj <strong>za</strong>čel izdajati ukaze in se odpravil<br />
do <strong>za</strong>pornice. Malo pred 12. uro je namreč JLA<br />
center obkolila z bojnimi oklepnimi vozili, v<br />
katerih so bili tudi specialci iz Niša, ki so bili<br />
nastanjeni v Kadetnici. Bili so dobro oboroženi,<br />
vendar se je podpolkovnik Ratko Katalina,<br />
vodja varnostne službe iz mariborskega<br />
korpusa JLA, pred center pripeljal z vojaškim<br />
reševalnim vozilom z oznakami Rdečega križa,<br />
kot tudi nekatere druge enote.<br />
Kako se spominjate dogajanja?<br />
JLA je bila dobro oborožena, okoli centra je<br />
postavila protioklepne mine in nas z vseh strani<br />
obkolila s pehoto. Podpolkovnik Katalina je<br />
moje sodelavce spraševal, kdo je vodja centra,<br />
in ti so poka<strong>za</strong>li name. Bil je v neprijetnem<br />
položaju, ker kot vodja centra nisem bil v<br />
uniformi. Nato je Katalina izdal ukaz, da<br />
predam vseh 120 nabornikov, dokumentacijo<br />
in Francija Pulka. Seveda sem na vse <strong>za</strong>hteve<br />
odgovoril z »Ne« in namerno govoril<br />
slovensko. Med pogovorom sem opazil, da so<br />
vojaki JLA postopoma <strong>za</strong>čeli lesti na naš teren,<br />
na kar sem jih opozoril, pa mi je Katalina<br />
rekel, saj ni ograje in: »Pa mi, JLA, možemo,<br />
kud hočemo.«<br />
4
Že od <strong>za</strong>četka smo vsi v centru čutili, da<br />
delamo nekaj pomembnega. Po sestankih z<br />
vodstvom v Ljubljani sem bil pripravljen na<br />
vse možne dogodke. Zavedali smo se tudi,<br />
da ob morebitnem <strong>za</strong>ostrovanju nabornikov<br />
nismo smeli uporabiti, tudi če bi oni to želeli,<br />
<strong>za</strong>to so bile že v učnem centru nameščene<br />
enote Teritorialne obrambe, prav tako so bile<br />
enote zunaj centra. Med njimi je bila tudi<br />
posebna <strong>za</strong>ščitna enota 7. PŠTO pod poveljstvom<br />
stotnika Stojana Ledineka, v centru pa<br />
smo bili pripravljeni tudi STAS. Inštruktorji<br />
so se pred oklepnike postavili z avtomatskim<br />
orožjem in tudi s protioklepnim, z armbrusti.<br />
Teh pripadniki JLA niso poznali, kar se je<br />
poka<strong>za</strong>lo kot učinkovito. V teh urah bi lahko<br />
spopad izbruhnil vsak trenutek. Vmes me je<br />
bodrilo republiško vodstvo. S sodelavci smo<br />
naredili najpomembnejše, ko smo zmogli prvo<br />
presenečenje, obenem pa o dogajanju <strong>za</strong>čeli<br />
obveščati množična občila. S prihodom novinarjev,<br />
po naključju tudi ekipe avstrijske ORF,<br />
je zgodba <strong>za</strong> nas <strong>za</strong>čela potekati dobro.<br />
Kje so bili v tem času naborniki?<br />
Nabornike smo <strong>za</strong>varovali pred stikom z bojnim<br />
okoljem. V učilnici v centru so bili pod našim<br />
nadzorom do razpleta. Z njimi je bil moj<br />
sodelavec, ki jih je odlično pomiril in obveščal.<br />
Pet minut pred 15. uro so v Beogradu izdali<br />
ukaz <strong>za</strong> napad. Kaj ste takrat doživljali?<br />
Takrat sem sam ostal na <strong>za</strong>pornici. Svojim<br />
sem rekel: »Jaz ostanem ob <strong>za</strong>pornici, le ne<br />
<strong>za</strong>denite me.« Danes razmišljam, kaj vse bi<br />
se lahko zgodilo, takrat pa sem mislil le na<br />
to, kaj moram narediti, in na besede generala<br />
Slaparja, da ne smemo prvi povzročiti žrtve na<br />
drugi strani. Nekatere oblike travme sem imel<br />
pozneje, ko sta mi odmevala ropot dizelskih<br />
vozil in zvonjenje pagerja, toda to nekako<br />
skrivaš v sebi in pred okolico, bila pa je to<br />
nekaj časa oblika trpljenja. Trenutno sem z<br />
družino v Norfolku v ZDA, na opravljanju dolžnosti<br />
nacionalnega predstavnika <strong>za</strong> pove<strong>za</strong>ve<br />
pri Natovem poveljstvu <strong>za</strong> transformacijo.<br />
Tako sem v ameriškem časopisu bral članek,<br />
koliko ameriških vojakov trpi <strong>za</strong> posttravmatskim<br />
stresom in z njimi tudi njihove družine.<br />
Zanimiva je bila izjava ženske, poročene z<br />
vojakom: »Vsakič, ko pride domov, sva oba<br />
drugačna in bolj odtujena.« Tudi sam sem to<br />
doživljal, že ko sem bil namestnik vodje MSNZ<br />
<strong>za</strong> Vzhodnoštajersko pokrajino in pozneje na<br />
položaju vodje 710. učnega centra. Je že tako,<br />
da pri nas še ne priznamo pomembne vloge<br />
družinskih članov pripadnikov SV <strong>za</strong> uspešno<br />
opravljanje vojaških nalog.<br />
Razmere pred učnim centrom so se močno<br />
spremenile s prihodom novinarjev in živim<br />
zidom Mariborčanov …<br />
Veliko priznanje <strong>za</strong>služijo novinarji, ki so<br />
bili v centru in so skupaj z nami zdržali vse<br />
provokacije. Mislim, da so občutja delili z<br />
nami, ko so se neposredno oglašali v oddaje<br />
in ves čas <strong>za</strong>vzeto poročali o dogajanju.<br />
Prav tako izjemno spoštovanje in priznanje<br />
<strong>za</strong>služijo prebivalci, ki so pritiskali na JLA.<br />
Njihovo vzklikanje je bilo zelo spontano, saj<br />
so videli, kaj se dogaja, JLA pa so doživeli kot<br />
vojsko proti njenemu ljudstvu. Ta val je bil v<br />
Mariboru tako močan, da se je JLA počutila<br />
varno le še v vojašnicah. Na to JLA ni računala,<br />
saj je izgubila vse, moralno in psihološko,<br />
ostala je le vojaška premoč. Vodstvo JLA je<br />
takrat hotelo časten umik z opravičilom, toda<br />
mi jim ga nismo bili dolžni dati. Popoldan so<br />
me prepeljali v stavbo občine Maribor, kjer<br />
sem bil navzoč na pogajanjih med predstavniki<br />
Republiškega sekretariata <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>,<br />
TO in JLA. Vodil jih je namestnik republiškega<br />
sekretarja <strong>za</strong> ljudsko <strong>obrambo</strong> Miran Bogataj.<br />
Na drugem srečanju ponoči so med pogajanji<br />
ugrabili poveljnika 7. PŠTO in njegovega<br />
varnostnika. Po vseh napetih trenutkih je JLA<br />
zgodaj zjutraj <strong>za</strong>pustila 710. učni center in <strong>za</strong><br />
nas je bilo to veliko olajšanje.<br />
Usposabljanje ste uspešno končali, s čimer je<br />
TO dobila prve vojake, ki so se usposabljali<br />
po drugačnih vrednotah in v slovenskem<br />
jeziku …<br />
2. junija so naborniki prisegli domovini. Pred<br />
razglasitvijo neodvisnosti smo se morali<br />
umakniti v gozdove okoli Kočevske Reke. Po<br />
končanih bojih smo se premaknili v Bele Vode<br />
nad Šoštanjem, kjer so nabornike 10. in 11.<br />
julija prvič po vojnih dogodkih obiskali svojci.<br />
Naslednjega dne smo se vrnili v učni center<br />
in usposabljanje končali 16. novembra. Zelo<br />
ponosen sem, da se od 15. junija do konca<br />
usposabljanja nihče ni poškodoval ali povzročil<br />
nesreče drugemu. Naborniki so takrat zelo<br />
hitro dozoreli in mislim, da bi bilo prav, da<br />
jim Slovenija prizna ustrezen status, saj so bili<br />
aktiven del izjemno pomembnega osamosvajanja<br />
Slovenije. Zavzemam se, da se jim prizna<br />
status vojnih veteranov. Prav tako bi morali<br />
dogodke v Pekrah razumeti kot prispevek k<br />
uresničevanju plebiscitarne volje in oblikovanja<br />
države Slovenije. Temu primerno bi jih<br />
morali postaviti v ustrezen vojaški kontekst<br />
vojnega dogajanja, ki je sledilo.<br />
Fotografija: arhiv revije Slovenska vojska<br />
JLA je 23. maja 1991 obkolila učni center v Pekrah.<br />
Plebiscitary resolution<br />
reasserted in Pekre<br />
Eighteen years ago, the arrival on 23 May<br />
1991 of the first group of Slovenian recruits<br />
at the 710th Education Centre at Pekre triggered<br />
the first trial of strength between the<br />
Slovenian Territorial Defence and the Yugoslav<br />
Army. Andrej Kocbek, the military<br />
representative of the Chief of the General<br />
Staff with the NATO Allied Command Transformation<br />
in Norfolk, Virginia (USA) and<br />
former Commander of the 710th Educational<br />
Centre, recalled those events for us in an<br />
interview. He said that he had refused all<br />
Yugoslav Army requests, while the inhabitants<br />
of Maribor responded immediately to<br />
the siege of the Centre by forming a "living<br />
wall" around it, thus clearly reasserting the<br />
plebiscitary wish of the Slovenian people to<br />
live in the independent Slovenia. The Pekre<br />
events were, as was evident later, a prelude<br />
to a war of independence that was to start a<br />
month later.<br />
5
sv 8<br />
spremljamo<br />
Vesti na<br />
kratko<br />
ponedeljek, 18. maja, se je<br />
V s tradicionalnega srečanja<br />
vojakov iz evropskih držav v<br />
francoskem Lurdu vrnilo 49<br />
pripadnikov SV. Od <strong>za</strong>četnih<br />
srečanj francoskih in nemških<br />
vojakov ter vojakov držav Beneluksa<br />
se je dogodek razvil v<br />
tradicionalno srečanje vojakov<br />
evropskih držav, vojakov držav<br />
članic Nata in vojakov demokratičnih<br />
držav Azije, Afrike<br />
ter Južne Amerike. V Lurdu se<br />
vsako leto zbere od 15 do 30<br />
tisoč pripadnic in pripadnikov<br />
iz več kot 35 držav. Pripadniki<br />
SV so se srečanja v organi<strong>za</strong>ciji<br />
vojaškega vikariata udeležili<br />
že enajstič.<br />
Načelnik GŠSV general<br />
mag. Alojz Šteiner je v<br />
sredo, 20. maja, sprejel veleposlanika<br />
Kanade v RS Pierra<br />
Guimonda in obrambnega<br />
atašeja Kanade polkovnika<br />
Michela Legaulta. General se<br />
je z gostoma pogovarjal o nadaljnjem<br />
dvostranskem sodelovanju,<br />
ki je že tradicionalno<br />
in na visoki ravni, ter ob tej priložnosti<br />
polkovniku Legaultu<br />
izročil medaljo <strong>za</strong> sodelovanje.<br />
okviru uradnega obiska<br />
V pri predsedniku državnega<br />
sveta je v četrtek, 21. maja,<br />
predsednik kanadskega senata<br />
Noël A. Kinsella obiskal Vojašnico<br />
slovenski pomorščaki.<br />
Sprejeli so ga državni sekretar<br />
mag. Uroš Krek, namestnik<br />
poveljnika sil SV brigadir mag.<br />
Andrej Osterman in poveljnik<br />
430. mornariškega diviziona<br />
mag. Andrej Androjna. V<br />
divizionu so gostu predstavili<br />
sodelovanje v mednarodnih<br />
operacijah, vojaško ladjo<br />
in potapljaško opremo. Pogovarjali<br />
so se tudi o pobudah<br />
<strong>za</strong> poglobitev sodelovanja na<br />
obrambnem področju med<br />
državama. Predsednik senata<br />
Kinsella je med drugim tudi<br />
častni kapitan v kanadski<br />
vojaški mornarici.<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
V mariborski vojašnici<br />
dan odprtih vrat<br />
Ob obletnici pekrskih dogodkov in nedavnem praznovanju dneva SV je<br />
v soboto, 23. maja, Vojašnica generala Maistra v Mariboru pripravila<br />
dan odprtih vrat. Slovesnosti v mariborski vojašnici so se udeležili<br />
pripadniki nekdanjega 710. učnega centra v Pekrah.<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica<br />
Jelušič je dopoldan pred domom<br />
reševalcev v Pekrah pozdravila<br />
udeležence 18. spominskega pohoda<br />
Pekre, ki ga v spomin na zgodovinske<br />
pekrske dogodke iz leta 1991<br />
vsako leto organizira tamkajšnje<br />
turistično društvo. V Vojašnici<br />
generala Maistra so v spomin na pekrske<br />
dogodke in praznik Slovenske<br />
vojske organizirali dan odprtih vrat,<br />
na katerem so prika<strong>za</strong>li opremo<br />
ter vozila enot SV iz vse Slovenije.<br />
General Bulík na obisku v SV<br />
V torek, 26. maja, je na povabilo načelnika Generalštaba SV<br />
generalmajorja mag. Aloj<strong>za</strong> Šteinerja na dvodnevni obisk v Slovenijo<br />
prišel načelnik generalštaba oboroženih sil Republike Slovaške general<br />
Ľubomír Bulík z delegacijo.<br />
Slovenski gostitelji so slovaškemu<br />
gostu najprej predstavili razvoj in<br />
dejavnosti Slovenske vojske ter izkušnje<br />
pri sodelovanju v mednarodnih<br />
operacijah in na misijah. Generala<br />
Bulíka je sprejela tudi ministrica<br />
Približno 5000 obiskovalcem so se<br />
predstavile tudi policijska uprava in<br />
poklicna gasilska brigada Maribor,<br />
Gorska reševalna služba, Civilna<br />
<strong>za</strong>ščita, veteranske organi<strong>za</strong>cije in<br />
Zve<strong>za</strong> častnikov Slovenije. Ministrica<br />
se je v spremstvu načelnika GŠSV<br />
generalmajorja mag. Aloj<strong>za</strong> Šteinerja<br />
ob tej priložnosti srečala z <strong>za</strong>poslenimi,<br />
ki so bili leta 1991 pripadnice<br />
in pripadniki 710. učnega centra v<br />
Pekrah. Kot je dejala, »danes težko<br />
razumemo, kako težek in <strong>za</strong>pleten<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič.<br />
V okviru obiska so si predstavniki<br />
slovaške vojske ogledali še dejavnosti<br />
Poveljstva sil SV na Vrhniki in<br />
18. bataljona <strong>za</strong> radiološko, kemično<br />
in biološko <strong>obrambo</strong> v Kranju.<br />
je bil projekt, kaj je bilo treba postoriti,<br />
da smo ustanovili učna centra v<br />
Pekrah in na Igu, saj smo bili sredi<br />
države Jugoslavije in še nismo bili<br />
samostojna država«. Poudarila je<br />
pomen spoštovanja vrednot in vlogo<br />
slovenskih množičnih občil pri<br />
osamosvojitvi Slovenije. Glede prve<br />
generacije slovenskih nabornikov<br />
je pojasnila, da so del zgodovine<br />
o osamosvojitvi Slovenije in bi jim<br />
bilo treba priznati poseben status.<br />
Dr. Ljubica Jelušič je pripadnikom<br />
STAS iz nekdanjega učnega centra<br />
v Pekrah podelila posebne kovance.<br />
Načelnik GŠSV je dejal, da<br />
bodo pekrski dogodki v njegovem<br />
vojaškem poklicu ostali <strong>za</strong>pisani na<br />
najpomembnejšem mestu: »Tukaj<br />
se je <strong>za</strong>čelo, tukaj smo delali prvi<br />
preizkus ob sporu, ki se je potem<br />
nadaljeval z Jugoslovansko armado.<br />
Brez te izkušnje bi pozneje junija<br />
1991 težko prišli kot tisti, ki smo potegnili<br />
boljši kos pogače.« Leta 1991<br />
je bilo v učnem centru v Pekrah 120<br />
nabornikov, ki jih je usposabljajo 34<br />
<strong>za</strong>poslenih. Delegacija SV, veteranov<br />
vojne <strong>za</strong> Slovenijo in MO Maribor je<br />
v spomin na prvo žrtev osamosvojitvene<br />
vojne Josefa Šimčika, ki ga<br />
je med demonstracijami do smrti<br />
povozil vojaški transporter, pred<br />
spominsko znamenje položila venec.<br />
ZVVS praznovala<br />
v geometričnem<br />
središču Slovenije<br />
V soboto, 23. maja, je v<br />
geometričnem središču Slovenije<br />
v Spodnji Slivni potekala<br />
slovesnost ob dnevu Zveze<br />
veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo,<br />
na kateri je bil tudi načelnik GŠSV<br />
general mag. Alojz Šteiner.<br />
Zve<strong>za</strong> veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo<br />
je bila ustanovljena 17. maja 1993,<br />
na dan, ko je leta 1990 kot odgovor<br />
na pobiranje orožja TO <strong>za</strong>čela delovati<br />
Manevrska struktura narodne<br />
<strong>za</strong>ščite. Načelnik GŠSV je poudaril<br />
pomen ohranjanja spomina na osamosvojitveno<br />
vojno in pomembnost<br />
prenašanja tega spomina na<br />
mlade. Zve<strong>za</strong> veteranov vojne <strong>za</strong><br />
Slovenijo združuje 55 območnih<br />
organi<strong>za</strong>cij z več kot 27.600 članicami<br />
in člani. Njena namena sta<br />
ohranjanje spomina na priprave in<br />
osamosvojitveno vojno <strong>za</strong> Slovenijo<br />
ter krepitev domoljubja.<br />
6
SV bo s civilnimi organi<strong>za</strong>cijami<br />
še naprej aktivno sodelovala<br />
Ob dnevu Slovenske vojske, 15. maju, je poveljnik<br />
sil SV brigadir Alan Geder v Vojašnici Ivana Cankarja<br />
na Vrhniki podpisal letne načrte sodelovanja SV s<br />
predstavniki 18 civilnih organi<strong>za</strong>cij, zvez in društev.<br />
Kot je ob tej priložnosti dejal brigadir Geder, so vse<br />
profesionalne vojske demokratičnih držav tesno<br />
pove<strong>za</strong>ne s civilno družbo, in pri tem poudaril pomen<br />
tovrstnega sodelovanja <strong>za</strong> promocijo SV in vojaškega<br />
poklica. Slovenska vojska je lani v podporo civilnovojaškemu<br />
sodelovanju opravila 1428 aktivnosti, v<br />
katerih je sodelovalo 4414 pripadnikov SV, vrednost<br />
prispevka SV pa je bila več kot 1,27 milijona evrov.<br />
Zaradi zmanjševanja denarja <strong>za</strong> Slovensko vojsko je<br />
poveljnik sil SV zbrane pozval k racionalnosti, saj je <strong>za</strong><br />
to področje letos namenjeno <strong>za</strong> več kot petino manj<br />
denarja kot lani.<br />
Skupina Albank na študijskem obisku v Sloveniji<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič je v petek,<br />
15. maja, sprejela skupino žensk iz Albanije, in sicer<br />
predstavnic različnih političnih strank, civilne družbe<br />
ter množičnih občil iz vse Albanije, ki so bile med<br />
12. in 15. majem na študijskem obisku v Sloveniji.<br />
Ministrica je zbranim predstavila svoje izkušnje z<br />
vodenjem državotvornega ministrstva, vlogo žensk<br />
v aktivni politiki ter vlogo žensk v obrambnem sistemu<br />
in Slovenski vojski. Kot je dejala, je z imenovanjem<br />
nove vodilne ekipe Slovenske vojske pomembno<br />
vodstveno mesto na GŠSV dobila polkovnica<br />
Na vaji preverili<br />
izvajanje <strong>za</strong>ščite<br />
zračnega prostora<br />
V torek, 26. maja, je v slovenskem zračnem prostoru<br />
potekala vaja <strong>za</strong> izvajanje <strong>za</strong>ščite slovenskega zračnega<br />
prostora, imenovana AD Training Activity 2009.<br />
Cilj vaje je bil usposabljanje enot <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito zračnega<br />
prostora nad ozemljem Republike Slovenije. Na<br />
vaji so sodelovale enote brigade zračne obrambe in<br />
letalstva, vključene v <strong>za</strong>ščito zračnega prostora v<br />
Sloveniji, in sicer Letalska šola, 16. bataljon <strong>za</strong> nadzor<br />
zračnega prostora, 15. helikopterski bataljon ter<br />
107. letalska ba<strong>za</strong>. V okviru vaje so slovenski zračni<br />
prostor na velikih višinah preletela letala članic Nata,<br />
ki sodelujejo pri nadzoru našega zračnega prostora,<br />
in sicer letali F-16 iz letalske baze Cervia v Italiji<br />
ter letali JAS39 grippen iz letalske baze Kecskemet<br />
na Madžarskem.<br />
Slovenske vojske. Poudarila je, da so znanje, izobrazba<br />
in samo<strong>za</strong>vest tiste kvalitete, ki jih ženske morajo<br />
imeti pri svojem pri<strong>za</strong>devanju <strong>za</strong> večjo <strong>za</strong>stopanost<br />
v javnem življenju. Predstavnica albanskih gostij<br />
Violeta Sinojmeri je dejala, da je njihov cilj pri<strong>za</strong>devanje<br />
<strong>za</strong> politiko, ki bo v dobro žensk, otrok in celotne<br />
albanske družbe pa tudi vključevanju v Evropsko<br />
unijo. V nadaljevanju je ministrica dr. Ljubica Jelušič<br />
odgovarjala na vprašanja o položaju in uveljavljanju<br />
žensk na vodstvenih položajih v obrambnem sistemu<br />
ter slovenski družbi. Organi<strong>za</strong>tor študijske poti<br />
je bil ameriški nacionalni demokratski inštitut.<br />
V spomin<br />
major Stojan Mikuletič<br />
(1957–2009)<br />
V torek, 21. aprila, smo se na pokopališču v Ilirski Bistrici<br />
poslovili od našega sodelavca Stojana. Poznali smo ga kot<br />
človeka, ki je bil na prvi pogled umirjen in <strong>za</strong>držan, vendar<br />
se je pod njegovo zunanjostjo skrivala ognjevita duša. Odšel<br />
je sredi intenzivnega dela, ostalo je mnogo neizgovorjenih<br />
besed, neizpolnjenih dejanj … Skupaj smo zmogli veliko<br />
novih izzivov, toda obdržati med nami nam ga ni uspelo.<br />
Veliko prezgodaj je prišlo slovo, ostali so le spomini …<br />
GŠSV, ZSK,<br />
Se k t o r z a u p r av l j a n j e s k a d r i<br />
Vesti na<br />
kratko<br />
bazi <strong>za</strong> logistično podporo<br />
V v Zemianske Kostolany,<br />
Cerenany na Slovaškem, je od<br />
18. do 22. maja potekala mednarodna<br />
jedrsko-radiološko-kemično-biološka<br />
delavnica Izzivi<br />
urjenja s pravimi kemičnimi<br />
bojnimi strupi. Namena delavnice,<br />
ki sta se je udeležila pripadnika<br />
18. BRKBO, sta bila predstavitev<br />
slovaške JRKB-enote in<br />
centra <strong>za</strong> urjenje s pravimi kemičnimi<br />
bojnimi strupi ter izmenjava<br />
znanja in izkušenj.<br />
Na delavnici je sodeloval tudi<br />
inšpektor Organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong><br />
prepoved kemičnega orožja<br />
OPCW. Predstavil je <strong>za</strong>hteve in<br />
standarde <strong>za</strong> države, ki izvajajo<br />
urjenja s pravimi bojnimi kemičnimi<br />
strupi.<br />
430. mornariškem divizionu<br />
je 21. in 22. maja potekala<br />
V<br />
taktična vaja Zaliv 2009, na<br />
kateri so preverili usposobljenost<br />
posadke patruljne ladje<br />
Ankaran 21. Patruljna ladja je<br />
streljala z ladijsko oborožitvijo<br />
na morju v mednarodnih vodah<br />
Jadranskega morja, urila taktične<br />
postopke zračne obrambe, in<br />
sicer napade s pilatusi PC-9,<br />
izvedla vajo iskanja in reševanja<br />
na morju ter preverjala pripravljenost<br />
<strong>za</strong> protiteroristično<br />
delovanje. Posadka je prika<strong>za</strong>la<br />
visoko usposobljenost in pripravljenost<br />
<strong>za</strong> odhod na mednarodno<br />
pomorsko vajo Adrion<br />
Livex 09, ki bo od 8. do 12. junija<br />
v Albaniji.<br />
petek, 22. maja, je v Vojašnici<br />
Bohinjska Bela potekalo<br />
V<br />
prvenstvo SV v šahu. Tekmovanja<br />
se je udeležilo 12 igralcev iz<br />
osmih enot SV, ki so igrali pet<br />
krogov švicarskega sistema.<br />
Vsak igralec je imel na voljo<br />
deset minut z dodatkom petih<br />
sekund po odigrani potezi. Zmagovalec<br />
prvenstva je postal Igor<br />
Mestek iz ESD, drugi je bil Štefan<br />
Cimer, upokojenec MO, tretji pa<br />
Matej Keršič iz 132. GORB.<br />
7
sv 8<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
Slovenskoavstrijska<br />
reševalna vaja<br />
v predoru<br />
Karavanke<br />
V četrtek, 14. maja, je v predoru Karavanke potekala državna<br />
vaja enot <strong>za</strong>ščite, reševanja in pomoči Karavanke 2009, na<br />
kateri je sodelovalo več kot 420 pripadnikov reševalnih služb<br />
iz Slovenije in Avstrije. Z vajo so želeli preveriti učinkovitost<br />
in usklajenost rešitev ter načrtov <strong>za</strong>ščite in reševanja ob<br />
nesrečah v cestnih predorih po dopolnjenem konceptu<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja <strong>za</strong> enocevni cestni predor na vseh<br />
ravneh načrtovanja. Aktivnosti reševalnih ekip na vaji je<br />
spremljala tudi ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič, ki je<br />
bila z delom in pri<strong>za</strong>devnostjo udeležencev zelo <strong>za</strong>dovoljna.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Povod <strong>za</strong> vajo nesreča pred<br />
dvema letoma<br />
Anali<strong>za</strong> prometne nesreče, ki se je<br />
leta 2007 zgodila v cestnem predoru<br />
Karavanke, je bila razlog, da<br />
so na Upravi Republike Slovenije<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje dopolnili<br />
koncept izvajanja <strong>za</strong>ščite, reševanja<br />
in pomoči ob nesreči v tem<br />
predoru. Na tej podlagi so bili<br />
sprejeti tudi ustrezni načrti <strong>za</strong>ščite<br />
in reševanja. Z Uredbo o organiziranju,<br />
opremljanju in usposabljanju<br />
sil <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje in pomoč<br />
so bili določeni tudi časi <strong>za</strong> dostop<br />
gasilcev na kraj nesreče v enocevnem<br />
cestnem predoru oziroma<br />
avtocestnem predoru, daljšem od<br />
1000 metrov. Skladno z novimi<br />
načrti <strong>za</strong>ščite in reševanja so bile<br />
določene tudi ustrezne reševalne<br />
službe oziroma gasilske enote, ki bi<br />
posredovale ob nesreči v predoru<br />
Karavanke. Prav tako je bila<br />
povečana kadrovska sestava poklicne<br />
gasilske enote na Jesenicah.<br />
Jeseniški poklicni gasilci so namreč<br />
dobili novo specialno gasilsko vozilo,<br />
ki je namenjeno posredovanju<br />
ob nesrečah v cestnih predorih. Ob<br />
tem poteka tudi opremljanje te in<br />
drugih gasilskih enot, določenih <strong>za</strong><br />
posredovanje ob nesreči v predoru<br />
Karavanke s posebno reševalno<br />
opremo. Organi<strong>za</strong>cijske, kadrovske<br />
in druge priprave, predvidene v dopolnjenem<br />
konceptu <strong>za</strong>ščite in reševanja<br />
<strong>za</strong> posredovanje ob nesreči<br />
v predoru Karavanke, so bile večinoma<br />
izvedene, <strong>za</strong>to je načrt vaj v<br />
sistemu varstva pred naravnimi in<br />
drugimi nesrečami v letih 2009 in<br />
2010, ki ga je sprejela vlada, predvideval,<br />
da se v prvi polovici leta<br />
2009 izvede tudi državna vaja <strong>za</strong><br />
celovito preverjanje pripravljenosti<br />
na prometno nesrečo v enocevnem<br />
cestnem predoru Karavanke.<br />
8
Pripadniki avstrijskih gasilskih enot, ki so se prebili do kraja nesreče<br />
iz avstrijske smeri, pomagajo poškodovancem v prometni nesreči.<br />
Požar v predoru in verižno<br />
trčenje<br />
Po scenariju vaje se v cestnem<br />
predoru Karavanke približno tri<br />
kilometre od vhoda v predor iz<br />
slovenske smeri <strong>za</strong>čne močno<br />
kaditi iz predela motorja osebnega<br />
vozila. Voznik opazi dim in nenadoma<br />
ustavi vozilo. Voznik kombija<br />
<strong>za</strong> osebnim vozilom prepozno<br />
opazi, da se je vozilo ustavilo, in<br />
silovito trči vanj. Vozilo ob trku<br />
odrine na levi vozni pas. Nasproti<br />
vozeče osebno vozilo silovito trči<br />
v prvo vozilo. Iz obeh smeri vožnje<br />
pride do verižnih trčenj več vozil z<br />
vse manjšo intenziteto. Na prvem<br />
osebnem vozilu, iz katerega se je<br />
na <strong>za</strong>četku kadilo, se razvije požar,<br />
v prometni nesreči je vozilo močno<br />
poškodovano, prav tako kombi in<br />
drugo osebno vozilo, potniki pa<br />
poškodovani in ukleščeni v razbiti<br />
pločevini. Vse tri osebe v vozilu, ki<br />
ga je <strong>za</strong>jel požar, ne kažejo znakov<br />
življenja, potniki v vozilih, ujetih v<br />
verižnem trčenju, pa so laže poškodovani.<br />
Iz slovenske strani je v koloni<br />
30 vozil, med njimi tudi tovorno<br />
vozilo, ki vozi nevarne snovi, iz<br />
avstrijske smeri pa je v koloni ujetih<br />
15 osebnih vozil in eno tovorno<br />
vozilo. Dežurni operater v nadzorni<br />
centrali DARS d. d. Hrušica <strong>za</strong>zna<br />
dogodek prek tehničnih sistemov<br />
<strong>za</strong> nadzor predora in <strong>za</strong>čne<br />
operativne postopke <strong>za</strong> obveščanje<br />
in upravljanje predora. Avtomatika<br />
<strong>za</strong> nadzor delovanja in upravljanja<br />
predora sproži postopke <strong>za</strong>piranja<br />
predora in vzpostavljanja ustreznega<br />
prezračevanja. Potniki iz vozil<br />
blizu kraja nesreče <strong>za</strong>čnejo klicati<br />
številko 112 in poročajo o nesreči.<br />
Dim iz gorečega vozila zmanjša<br />
vidljivost na kraju nesreče in se<br />
hitro širi po predoru. DARS d. d.<br />
poleg upravljanja predora ob nesreči<br />
izvaja svoje postopke ob nesreči<br />
v predoru, pri čemer <strong>za</strong>gotavlja<br />
čim boljšo prevoznost avtoceste.<br />
Na obeh portalih in cestninskih<br />
točkah se takoj ustavi promet proti<br />
predoru. Skladno s prejetimi obvestili<br />
o nesreči in z operativnimi postopki<br />
so aktivirane gasilske enote<br />
iz Slovenije in Avstrije, obveščeni<br />
pa so policija, zdravstvo ter drugi<br />
pristojni organi. Vodja intervencije<br />
je službujoči vodja izmene poklicne<br />
enote gasilske reševalne službe<br />
Jesenice. Intervencijo vodi skladno<br />
z načrtom <strong>za</strong>ščite in reševanja,<br />
načrtom dejavnosti ter razvojem<br />
dogodka na kraju nesreče. Policija<br />
<strong>za</strong>čne po prejetem obvestilu o<br />
nesreči izvajati postopke, službe<br />
nujne medicinske pomoči Jesenice<br />
pa po prvih pridobljenih informacijah<br />
o silovitem trčenju in ob sumu<br />
na več <strong>za</strong>strupljenih oseb <strong>za</strong>radi<br />
požara v predoru <strong>za</strong>čnejo izvajati<br />
aktivnosti po načrtu dejavnosti<br />
zdravstva ob nesreči v predoru<br />
Karavanke. Direkcija RS <strong>za</strong> ceste<br />
oziroma njen koncesionar Cestno<br />
podjetje Kranj po prejemu obvestila<br />
deluje skladno s svojim načrtom<br />
dejavnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje<br />
pretočnosti prometa na državnih<br />
cestah, sproščanja intervencijskih<br />
poti, obvozov <strong>za</strong>prtja avtoceste in<br />
drugo. Poveljnik CZ <strong>za</strong> Gorenjsko<br />
po sprejemu obvestila oceni razmere<br />
in aktivira štab CZ v operativni<br />
sestavi, ki po prispetju do prostorov<br />
avtocestne baze DARS d. d.<br />
Hrušica <strong>za</strong>čne operativno delovati.<br />
V bazi se v jedilnici vzpostavi zbirni<br />
center <strong>za</strong> nepoškodovane evakuirane<br />
ljudi, oskrbo pa <strong>za</strong>gotavlja<br />
območno združenje Rdečega križa<br />
Jesenice. Hkrati avstrijski upravljalec<br />
predora ASFINAG obvešča<br />
pristojne organe v Avstriji, kjer<br />
prav tako potekajo vse aktivnosti,<br />
pove<strong>za</strong>ne z <strong>za</strong>prtjem predora in<br />
daljšega odseka avtoceste, na kraj<br />
dogodka pa hitijo gasilske enote,<br />
policija in enote Rdečega križa.<br />
Avstrijske enote po usklajevanju<br />
z vodjem intervencije gasilske<br />
reševalne enote Jesenice vstopajo<br />
v predor iz avstrijske smeri in se<br />
prebijajo do kraja nesreče. Hkrati<br />
evakuirajo potnike iz avstrijske<br />
smeri predora, kjer jih tudi ustrezno<br />
oskrbijo.<br />
Preverili usklajenost rešitev<br />
po dopolnjenem konceptu<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja<br />
Na vaji Karavanke 2009, na kateri<br />
je sodelovalo 423 vadbencev, od<br />
tega 110 iz Avstrije, so preverili<br />
učinkovitost in usklajenost rešitev<br />
iz načrtov <strong>za</strong>ščite in reševanja ob<br />
nesrečah v cestnih predorih po<br />
dopolnjenem konceptu <strong>za</strong>ščite in<br />
reševanja <strong>za</strong> enocevni cestni predor<br />
na vseh ravneh načrtovanja, načrte<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja predvsem v<br />
delih, ki se nanašajo na opazovanje<br />
in obveščanje, aktiviranje sil<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje in pomoč,<br />
vodenje izvajanja ukrepov ter<br />
9
sv 8<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
1<br />
Slika 1 | Jeseniški poklicni gasilci so na vaji prvič uporabili novo specialno gasilsko<br />
vozilo, ki je namenjeno posredovanju ob nesrečah v cestnih predorih.<br />
Slika 2 | Pripadniki gasilskih enot gorenjske regije evakuirajo ponesrečence,<br />
ukleščene v razbitih avtomobilih.<br />
2<br />
nalog <strong>za</strong>ščite, reševanja in pomoči.<br />
Posebej so preverili obratovalni<br />
načrt upravljavca predora DARS<br />
d. d., obratovalna navodila predora<br />
Karavanke in načrte dejavnosti<br />
organov, organi<strong>za</strong>cij, služb in enot,<br />
ki sodelujejo pri izvedbi <strong>za</strong>ščite,<br />
reševanja in pomoči ob nesreči v<br />
predoru Karavanke, dostopne in<br />
odvozne intervencijske poti ter<br />
dostopne čase enot <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje<br />
in pomoč, ekip upravljavca,<br />
policije ter drugih sodelujočih. Prav<br />
tako so preveril še ukrepanje enot<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje in pomoč ob<br />
prihodu do vhodnega portala in po<br />
prihodu na kraj nesreče, ustreznost<br />
vodenja intervencije in vzpostavitve<br />
skupnega vodenja intervencije z<br />
avstrijsko stranjo, komuniciranje in<br />
sodelovanje med posameznimi enotami<br />
ter službami, delovanje zvez<br />
ZARE v predoru in zunaj njega,<br />
način medsebojnega komuniciranja<br />
slovenskih in avstrijskih enot in<br />
organov ter uporabo in delovanje<br />
predorske opreme ter vgrajenih<br />
varnostnih sistemov. V pripravah<br />
na vajo in med njeno izvedbo<br />
so sodelujoči namenili posebno<br />
pozornost vodenju intervencije<br />
pri uporabi enot <strong>za</strong>ščite, reševanja<br />
in pomoči s slovenske in avstrijske<br />
strani, ukrepanju upravljavca<br />
predora, avtoceste in državnih cest<br />
z namenom <strong>za</strong>gotavljanja prevoznosti<br />
cest in intervencijskih poti<br />
<strong>za</strong> dovoz in odvoz enot <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito,<br />
reševanje in pomoč ter ponesrečencev,<br />
uporabi ustrezne tehnike<br />
reševanja ter ustrezne reševalne<br />
opreme posameznih reševalnih<br />
služb, sodelovanju med reševalnimi<br />
službami, enotami in službami CZ<br />
in policijo, izvajanju sprejema ter<br />
zdravstvene in po potrebi psihološke<br />
oskrbe rešenih ljudi. Zaključna<br />
anali<strong>za</strong> vaje Karavanke 2009 bo<br />
pripravljena v mesecu dni po vaji,<br />
kar bo tudi podlaga <strong>za</strong> dopolnitev<br />
načrta reševanja ob podobnih prometnih<br />
nesrečah v našem najdaljšem<br />
cestnem predoru.<br />
Slovenia and Austria in a joint rescue exercise<br />
in the Karavanke Tunnel<br />
A national rescue exercise of civil protection units was held on Thursday,<br />
14 May 2009 in the Karavanke Tunnel with the participation of<br />
more than 420 members of rescue services from Slovenia and Austria.<br />
The exercise was devised to test the efficiency and coordination of<br />
all stages of plans and solutions for rescue operations in tunnel fire<br />
accidents according to the amended plan of protection and accident<br />
management in single-tube tunnels. The Slovenian Minister of Defence,<br />
Ljubica Jelušič, who observed the exercise, said that she was<br />
very satisfied with the performance of the participating teams.<br />
10
mednarodne operacije<br />
sv 8<br />
Na Kosovu slovesno<br />
ob dnevu SV<br />
V soboto, 16. maja, je v vojaški bazi<br />
Villaggio Italia v Peći na Kosovu<br />
potekala slovesnost ob 15. maju, dnevu<br />
Slovenske vojske, ki se je je udeležil tudi<br />
načelnik GŠSV generalmajor mag. Alojz<br />
Šteiner z delegacijo SV. Na slovesnosti<br />
so bili tudi veleposlanik RS na Kosovu<br />
Jožef Hlep, poveljnik večnacionalne<br />
bojne skupine Zahod brigadni<br />
general Roberto Peretti in poveljnik<br />
večnacionalne bojne skupine Vzhod<br />
brigadni general Keith D. Jones.<br />
Besedilo in fotografija: Marko Pišlar<br />
Na Kosovu 19. kontingent SV<br />
s 381 pripadniki<br />
V mirovni operaciji na Kosovu je 19. kontingent<br />
pripadnikov SV, v katerem je 381 pripadnic in<br />
pripadnikov. Ti delujejo v okviru bojne skupine<br />
Sokol, v kateri je 570 pripadnic in pripadnikov<br />
slovenske in madžarske vojske. Nosilna<br />
enota bojne skupine Sokol je 10. motorizirani<br />
bataljon, ki prispeva večji del pripadnikov v poveljstvo<br />
bojne skupine, prav tako v motorizirani<br />
četi ter logistični vod. Poleg tega je v sestavi<br />
bojne skupine še skupina <strong>za</strong> civilno-vojaško<br />
sodelovanje, oddelek vojaške policije, sanitetna<br />
postaja role 1 in inženirska skupina, ter<br />
tudi dve madžarski četi. Poveljnik slovenskega<br />
kontingenta na Kosovu in bojne skupine<br />
Sokol podpolkovnik Pavel Jereb je v uvodnem<br />
nagovoru na slovesnosti poudaril, da je misija<br />
na Kosovu ena izmed izkušenj, ki se je bodo<br />
vsi spominjali tako s poklicnega kot osebnega<br />
vidika. »V kratkem času smo se tudi pripadniki<br />
našega kontingenta poka<strong>za</strong>li kot strokovni, profesionalni<br />
in kompetentni častniki, podčastniki<br />
ter vojaki, ki odlično opravljamo svoje naloge.<br />
S svojimi izkušnjami z razvojem SV in razvojem<br />
usposabljanja naših pripadnikov uspešno prenašamo<br />
znanje in izkušnje na pripadnike kosovske<br />
vojske,« je še dopolnil podpolkovnik Jereb ter<br />
izrazil <strong>za</strong>dovoljstvo, da lokalno prebivalstvo slovenske<br />
vojake sprejema gostoljubno in prisrčno<br />
ne glede na narodnost ali veroizpoved. »Uspeh<br />
našega dela lahko pripišemo poznavanju<br />
njihovega jezika in spoštovanju njihove kulture,<br />
običajev ter miselnosti.«<br />
Profesionalnost kot skupni motiv<br />
<strong>za</strong> delovanje na misijah<br />
Glavni govornik na prireditvi ob dnevu SV<br />
na Kosovu je bil načelnik GŠSV generalmajor<br />
mag. Alojz Šteiner, ki je v tej vlogi prvič obiskal<br />
slovenske vojake na mirovni misiji. V svojem<br />
nagovoru je med drugim dejal, da mora biti<br />
profesionalnost vojakom skupni motiv <strong>za</strong><br />
delovanje na misijah. Ob tem je poudaril, da<br />
se je ob delovanju v mednarodnih operacijah<br />
v prihodnje treba <strong>za</strong>vedati tudi nekaterih<br />
omejitev. »Slovenija je tako kot druge države<br />
EU v finančni krizi in varčevati bomo morali<br />
na vseh področjih, tudi v Slovenski vojski,« je<br />
dejal in dodal, da se na misijah srečujejo tudi z<br />
dodatnimi izzivi. »V operacijah se iz bojevnikov<br />
spreminjamo v policiste ali uniformirane<br />
humanitarce, pri čemer se meja med vlogami<br />
vojske in policije včasih briše. Takšno spoznanje<br />
predstavlja temeljno vprašanje o značaju SV,<br />
v kateri bo treba vzpostaviti ravnovesje med<br />
bojevitostjo v bojnem delovanju ter mirovništvom<br />
in povezovanjem kot dejavnikom<br />
stabilnosti. Pravo ravnotežje med bojevitostjo<br />
in potrpežljivostjo v konkretnih razmerah je<br />
veščina, ki jo mora obvladati vsak pripadnik, še<br />
posebej pa voditelj.« Generalmajor Šteiner je<br />
spomnil, da letos v SV praznujemo polnoletnost<br />
in hkrati končujemo petletno obdobje integracije<br />
v vojaško strukturo zveze Nato. »Prav<br />
vaše delovanje na Kosovu in v večnacionalnih<br />
bojnih skupinah je dokaz uspešne integracije v<br />
<strong>za</strong>vezništvo. Zavedamo se, da je ključ do uspeha<br />
v operacijah v tem, kako dobro smo vzpostavili<br />
odnos z drugimi pripadniki bojne skupine,«<br />
je še dodal načelnik GŠSV. Vsem pripadnikom<br />
je čestital ob dnevu SV in jim <strong>za</strong>želel uspešno<br />
delo, veliko <strong>za</strong>dovoljstva z opravljenim delom<br />
ter čimprejšnjo vrnitev v domovino. Ob koncu<br />
je pripadnike SV na misiji povišal v činu in jim<br />
podelil priznanja MO ter SV.<br />
Na Kosovu kmalu manj Natovih vojakov<br />
V sestavi mirovnih sil Kfor na Kosovu zdaj<br />
deluje približno 15.000 vojakov, ki so organizirani<br />
v petih večnacionalnih bojnih skupinah.<br />
Nato razmišlja o zmanjšanju svoje navzočnosti<br />
na Kosovu, spremenil pa se bo tudi način<br />
organiziranja in delovanja sil. Te ne bodo več<br />
toliko neposredno navzoče na terenu, temveč<br />
bo vojska morala uporabiti drugačne oblike in<br />
metode <strong>za</strong> pokrivanje terena, večjo vlogo pa<br />
bodo imele tudi rezervne sile. Nato bo zmanjšal<br />
število vojakov najprej na 10.000, pozneje pa še<br />
na manj, če se bodo razmere v državi stabilizirale.<br />
S slovenskega območja odgovornosti se že<br />
umikajo Španci. SV bo poskušala prevzeti njihovo<br />
območje odgovornosti, s tem da bo naše<br />
območje odgovornosti potem večje. Število<br />
pripadnikov SV bo odvisno od sklepa vlade RS.<br />
Za leto 2010 je število določeno in ni pričakovanj,<br />
da bi se povečalo, tudi <strong>za</strong>radi ekonomskih<br />
razmer v Sloveniji. Prav tako se bo spremenilo<br />
poslanstvo misije Kforja na Kosovu. Večji<br />
poudarek bo namenjen svetovalnim vlogam, ki<br />
bodo kosovskim oblastem omogočile, da bodo<br />
lahko same <strong>za</strong>gotavljale svojo varnost.<br />
11
sv 8<br />
mednarodne operacije<br />
Slovenski vojaki bodo prevzeli<br />
naloge po odhodu Špancev<br />
Besedilo: MP<br />
Fotografiji: desetnik Robert Cotič, BSk Sokol<br />
Marca je polletne mirovne naloge v silah Kfor na <strong>za</strong>hodu<br />
Kosova prevzel 19. kontingent Slovenske vojske, v katerem<br />
je 381 pripadnic in pripadnikov. Največ jih deluje v<br />
sestavi bojne skupine Sokol (BSk Sokol) pod poveljstvom<br />
večnacionalnih sil Zahod v Peći. Večina bojne skupine<br />
so pripadniki 10. MOTB, v njenem okviru pa delujeta<br />
tudi madžarski četi. O tem, kako poteka vsakdanje delo<br />
slovenskih vojakov na terenu, kje so največje nevarnosti,<br />
kako sodelujejo z madžarskimi kolegi in tamkajšnjim<br />
lokalnim prebivalstvom ter kako bosta načrtovano<br />
zmanjšanje navzočnosti in sprememba nalog mirovnih sil<br />
Kfor na Kosovu vplivala na delovanje pripadnikov Slovenske<br />
vojske, smo se pogovarjali s poveljnikom slovenskega<br />
kontingenta in bojne skupine Sokol podpolkovnikom<br />
Pavletom Jerebom.<br />
Kako po skoraj treh mesecih<br />
ocenjujete delo in prispevek<br />
slovenskih vojakov na Kosovu?<br />
Po skoraj trimesečnem delovanju<br />
na svojem območju odgovornosti<br />
lahko z gotovostjo trdim, da smo<br />
do zdaj svoje delo opravili več kot<br />
odlično. Svoje območje obvladujemo,<br />
domačini so veseli naše<br />
navzočnosti in so zelo kooperativni.<br />
Predvsem so veseli, saj se lahko z<br />
nami pogovarjajo brez prevajalcev.<br />
Vsestransko jim pomagamo<br />
rešiti različne težave, ki so povsem<br />
življenjske.<br />
Kakšno je trenutno območje<br />
odgovornosti delovanja bojne<br />
skupine Sokol in katere so glavne<br />
naloge, ki jih opravljate na terenu?<br />
Velikost našega območja je približno<br />
640 kvadratnih kilometrov<br />
in je v osrednjem delu območja<br />
odgovornosti večnacionalne bojne<br />
skupine Zahod. Svoje delo opravljamo<br />
v mestu Klina in še približno<br />
15 kilometrov proti vzhodu ter<br />
<strong>za</strong>hodno proti mejnemu prehodu<br />
Kulina pass, kjer je meja med<br />
Kosovom in Črno goro. Na tem<br />
območju patruljiramo podnevi in<br />
ponoči z vozili ter peš. Vojaki prihajajo<br />
v stik s prebivalstvom, zbirajo<br />
podatke o varnostnih razmerah,<br />
možnih nesoglasjih med prebivalci,<br />
o težavah pri <strong>za</strong>gotavljanju normalnih<br />
življenjskih razmer in o vseh<br />
drugih pomembnih dogodkih, ki bi<br />
lahko ogrozili svobodo gibanja ter<br />
varno življenjsko okolje. Aktivnosti<br />
izvajamo tako po albanskih kot<br />
srbskih vaseh, posebej pa varujemo<br />
tudi srbski samostan in nekaj srbskih<br />
vasi v osrednjem delu našega<br />
območja.<br />
V sestavi vaše bojne skupine<br />
so tudi madžarski četi in<br />
člani poveljstva. Kako poteka<br />
sodelovanje z madžarskimi kolegi?<br />
Sodelovanje s pripadniki madžarskega<br />
kontingenta je odlično. Vojaki<br />
so disciplinirani ter dobro fizično<br />
in strokovno pripravljeni, opravljajo<br />
pa podobne naloge kot naši vojaki.<br />
Člani poveljstva so se zelo dobro<br />
vključili v delo po različnih strokovnih<br />
področjih. Častniki in podčastniki<br />
na odgovornih delovnih mestih<br />
dobro obvladajo angleški jezik, tako<br />
da tudi tu ne vidim nikakršne ovire.<br />
Vsekakor je pomembno, kako te odnose<br />
oblikujemo znotraj poveljstva<br />
sami. Menim, da nam je to uspelo<br />
zelo dobro.<br />
Zve<strong>za</strong> Nato razmišlja o<br />
zmanjševanju sil na Kosovu in<br />
tudi naloge misije Kforja naj bi se<br />
bistveno spremenile. Je že znano,<br />
kaj bodo te spremembe pomenile<br />
v praksi?<br />
O tem, kakšne odločitve so ali<br />
bodo sprejete na strateški ravni,<br />
še nisem seznanjen, po nepreverjenih<br />
informacijah pa naj bi se<br />
enote znotraj večnacionalnih bojnih<br />
skupin zmanjšale na raven taktične<br />
bojne skupine. To pomeni večjo<br />
stopnjo aktivnosti drugih manjših,<br />
vendar zelo pomembnih enot, kot<br />
so CIMIC, LMT (Liaison Monitoring<br />
Team) in enote <strong>za</strong> pridobivanje<br />
varnostnih in obveščevalnih podatkov,<br />
predvsem v smislu <strong>za</strong>ščite<br />
lastnih sil.<br />
Ali je res, da bodo Španci <strong>za</strong>pustili<br />
Kosovo in da naj bi Slovenska<br />
vojska <strong>za</strong> njimi prevzela njihovo<br />
območje odgovornosti?<br />
Naloge španskih enot bodo prevzele<br />
slovenske enote, saj naše sedanje<br />
območje odgovornosti na severu<br />
meji na njihovo. To pomeni, da<br />
bomo patruljiranje na njihovem<br />
območju izvajali iz kampa, kjer smo<br />
tudi nastanjeni. Potrebovali bomo<br />
več časa <strong>za</strong> prihod na območje<br />
odgovornosti, <strong>za</strong>to bomo smiselno<br />
podaljšali čas patrulje s šest<br />
na osem ur na dan oziroma tudi<br />
ponoči. Prav tako bomo prevzeli<br />
skupne združene patrulje na meji<br />
s Srbijo, ki jih zdaj izvajajo španske<br />
patrulje, kosovske policijske enote<br />
in enote srbske vojske. Seveda se<br />
bo preusmeril tudi del aktivnosti<br />
LMT, CIMIC in izvidniških enot.<br />
Hkrati bomo povsem <strong>za</strong>hodni del<br />
12
sedanjega območja, kjer je mejni<br />
prehod s Črno goro, prepustili<br />
Italijanom. Občina Klina, v kateri<br />
smo navzoči že več let, ostane še<br />
vedno na našem območju delovanja.<br />
Ali se načrtovane spremembe<br />
o zmanjšani navzočnosti in<br />
spremembi nalog mirovnih sil<br />
Kfor na Kosovu že poznajo pri<br />
vsakodnevnem delu naših vojakov<br />
na terenu ter kako?<br />
Spremembe, ki se bodo dogajale<br />
<strong>za</strong>radi zmanjšanja enot, se ne bodo<br />
zgodile naenkrat, saj bodo potekale<br />
postopoma. Predvsem je pomembno,<br />
da prebivalstvo tega ne bo občutilo<br />
kot zmanjšanje svobode gibanja<br />
in varnosti okolja. V naših enotah<br />
se bo to poznalo le toliko, da bomo<br />
spremenili del okolja, v katerem<br />
opravljamo naloge, specifika dela pa<br />
bo ostala <strong>za</strong> zdaj enaka.<br />
Kakšne so trenutne razmere na<br />
območju odgovornosti delovanja<br />
bojne skupine Sokol in kako<br />
poteka sodelovanje z lokalnim<br />
prebivalstvom?<br />
Razmere na sedanjem območju<br />
odgovornosti so dobre in mirne,<br />
ljudje pa spoznavajo, da bodo morali<br />
živeti skupaj, <strong>za</strong>to so se <strong>za</strong>čeli<br />
bolj povezovati. Mogoče so glavni<br />
vzrok <strong>za</strong> to tudi slabe gospodarske<br />
razmere v Srbiji, ki ne more več<br />
<strong>za</strong>gotavljati denarja <strong>za</strong> vzporedne<br />
strukture na tem območju. Urejajo<br />
se razmere z električno energijo,<br />
ljudje spet počasi spoznavajo, da je<br />
treba elektriko plačevati in stroške<br />
<strong>za</strong>njo vključiti v sedanje življenjske<br />
stroške. Rešuje se problematika<br />
s pitno vodo, šolstvom in novimi<br />
delovnimi mesti. Gospodarske<br />
razmere niso dobre, vendar ko se<br />
gibljemo skozi naselja, je na eni<br />
strani opaziti veliko vloženega denarja<br />
v določene objekte, na drugi<br />
strani pa je še vedno precejšnja<br />
revščina. Odnosi s prebivalstvom<br />
so zelo dobri, saj nimamo jezikovnih<br />
težav in se radi pogovarjajo z<br />
nami. Občasno se še vedno najdejo<br />
neeksplodirane mine, bombe in<br />
granate, ki jih je treba varno odstraniti<br />
in uničiti.<br />
Pomembno vlogo pri krepitvi<br />
odnosov z lokalnim okoljem<br />
ima tudi skupina <strong>za</strong> CIMIC, ki<br />
deluje v okviru bojne skupine<br />
Sokol. Skupina skrbi predvsem<br />
<strong>za</strong> pripravo in izvedbo projektov<br />
civilno-vojaškega sodelovanja.<br />
Kateri projekti trenutno potekajo<br />
in katere še boste izvedli?<br />
Pri projektih CIMIC je treba biti<br />
zelo previden. Večino projektov<br />
poteka v koordinaciji z vladnimi in<br />
nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami, saj je bistveno,<br />
da so usmerjeni k tisti ciljni<br />
skupini, ki pomoč najbolj potrebuje<br />
in ki pokrije širšo skupino. Poleg<br />
tega je pomembno, da se projekti<br />
izvedejo sorazmerno tako <strong>za</strong> eno<br />
kot drugo nacionalno pripadnost.<br />
Do zdaj smo uspešno obnovili<br />
eno in popravili štiri vaške ceste,<br />
petkrat donirali osnovne življenjske<br />
in šolske potrebščine v vrtcih ter<br />
šolah, skupaj z našim doktorjem<br />
opravili preventivna zdravstvena<br />
pregleda vaščanov na njihovo željo,<br />
obnovili most ter uredili zemljišče<br />
in okolico ob treh pomembnih<br />
objektih. Zemeljska dela in obnovo<br />
cest so s svojo mehani<strong>za</strong>cijo opravili<br />
pripadniki inženirske skupine, ki<br />
so del skupine <strong>za</strong> CIMIC. Do konca<br />
mandata naše misije načrtujemo<br />
še organi<strong>za</strong>cijo športnih dni na<br />
osnovnih šolah, donacijo otroških<br />
igrač v vrtec občine Klina in popravilo<br />
vaške ceste. Prek dveh civilnih<br />
funkcionalnih strokovnjakov, ki<br />
prav tako delujeta v skupini, bomo<br />
donirali <strong>za</strong>ščitno gasilsko opremo<br />
in invalidske vozičke, opremo <strong>za</strong><br />
reševanje v gorah ter ročne gasilne<br />
aparate in strokovno pomagali na<br />
področjih kmetijstva in gozdarstva<br />
ter <strong>za</strong>ščite in reševanja. Vidimo še<br />
veliko možnosti, kje bi lahko še pomagali,<br />
vendar je znesek, ki ga ima<br />
kontingent na voljo, zelo majhen<br />
v primerjavi z madžarskim, ki je<br />
petkrat večji.<br />
Kaj je v tem trenutku največja<br />
nevarnost delovanja pripadnikov<br />
SV na misiji na Kosovu?<br />
Menim, da ne obstaja večja stopnja<br />
vojaške ogroženosti, vendar je<br />
kljub temu treba obdržati določeno<br />
previdnost. Tovrstna slaba izkušnja<br />
je bila leta 2004, ko so manjši spori<br />
prerasli v hude demonstracije in<br />
celo spopade, vendar so razmere<br />
danes precej ugodnejše, kot so<br />
bile takrat. Poleg vojaškega vidika<br />
ogroženosti analize prometnih<br />
nesreč kažejo na njihovo povečanje<br />
poleti, <strong>za</strong>to je treba vojake nenehno<br />
opo<strong>za</strong>rjati na prometno varnost,<br />
vožnjo in njihovo gibanje. Prometna<br />
kultura tukaj je še vedno na zelo<br />
nizki ravni.<br />
Do konca misije vam ostajajo<br />
približno trije meseci. Katere naloge<br />
vas še čakajo v tem obdobju?<br />
Poleg prevzema španskega območja<br />
odgovornosti ne pričakujem večjih<br />
sprememb pri naših nalogah.<br />
Pomembno mi je predvsem, da<br />
svoje sedanje delo opravimo dobro<br />
in da se vsi zdravi vrnemo domov.<br />
Končno oceno bom lahko dal šele,<br />
ko bo naše naloge prevzel nov<br />
kontingent.<br />
Kdo bo septembra <strong>za</strong>menjal BSk<br />
Sokol?<br />
Načrtovano je, da našo bojno<br />
skupino <strong>za</strong>menja nov kontingent,<br />
sestavljen skoraj tako, kot je naš, in<br />
sicer bo nosilna enota drugi del 10.<br />
MOTB s četama, vanj pa bodo prvič<br />
vključeni tudi pogodbeni pripadniki<br />
rezervne sestave, poveljstvo in<br />
manjši logistični del oziroma elementi,<br />
kot so LMT, CIMIC in role 1,<br />
po eno četo in del poveljstva pa naj<br />
bi <strong>za</strong>gotovili pripadniki madžarske<br />
in italijanske narodnosti. Pri sestavi<br />
so še vedno mogoče spremembe.<br />
Slovenian Armed Forces members assure peace<br />
in Kosovo<br />
The SAF is participating in the KFOR peace operation in Kosovo with<br />
the 19th contingent, 381 strong. In all, 341 members of the contingent<br />
come from the Sokol combat group, in which there are 570 female and<br />
male Slovenian and Hungarian members. The combat group consists<br />
of the 10th Motorised Battalion, which is also the commanding unit,<br />
two motorised companies and a logistics platoon. It also comprises<br />
a unit of civil functional specialists, a military police unit, a ROLE-1<br />
field hospital medical unit and a unit of military engineers. In addition,<br />
the Sokol combat group includes two Hungarian Army platoons. During<br />
our visit to Kosovo, we discussed with Pavle Jereb, commander of<br />
the Slovenian contingent and of the Sokol combat group, the activities<br />
and contributions of the SAF members in the three months since the<br />
beginning of their mission in Kosovo, the impact of the reduction of<br />
NATO numbers on the mission and the tasks carried out by our men<br />
and women in the field. He also discussed their interaction with the<br />
local population, which is mostly carried out though the CIMIC group<br />
in charge of civil-military cooperation projects.<br />
13
sv 8<br />
okrogla mi<strong>za</strong><br />
Ženske na konfliktnih območjih<br />
preveč marginalizirane<br />
Na ljubljanski Fakulteti <strong>za</strong> družbene vede je v petek, 15. maja, potekal seminar<br />
o izgradnji miru, medverskem dialogu in enakosti spolov, ki ga je pripravilo<br />
Veleposlaništvo Kraljevine Norveške v Sloveniji. Namen seminarja je bil<br />
izmenjava dobrih praks.<br />
Besedilo: Meta Grmek<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Kot je dejal predsednik Centra <strong>za</strong> mir in<br />
človekove pravice iz Osla in nekdanji norveški<br />
premier Kjell M. Bondevik, je Norveška predana<br />
mirnemu reševanju sporov, poleg tega<br />
pa je nani<strong>za</strong>l zgodovinske in druge razloge.<br />
Bondevik je dejal, da je država v <strong>za</strong>dnjih petnajstih<br />
letih pri vzpostavljanju sprave in miru<br />
različno sodelovala. V sporih v Gvatemali,<br />
Sudanu, Šrilanki in na Filipinih je gostila<br />
pogajanja, enako je bilo v posredovanju med<br />
Izraelom in Palestino. V etiopsko-eritrejskem<br />
sporu in Somaliji je bila Norveška dejavna<br />
v mednarodni koaliciji kot spodbujevalec<br />
dialoga med sprtimi stranmi, v Indoneziji je<br />
podpirala dejavnosti drugih, v Mjanmaru pa<br />
<strong>za</strong>gotavljala humanitarno pomoč. Norveška<br />
ima, kot je poudaril Bondevik, več prednosti.<br />
Njena zunanja politika je konsistentna in<br />
predvidljiva. Za tovrstne procese namenja fleksibilne<br />
finančne in človeške vire. Sodelovanje<br />
med organi oblasti v državi je tesno, prav tako<br />
z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami, ki so pogosto<br />
vstopna točka politikov pri vzpostavljanju<br />
miru, kot se je zgodilo v primerih Gvatemale,<br />
Sudana ali Srednjega vzhoda. Ima prijateljske<br />
odnose z državami mednarodne skupnosti<br />
in sloves nepristranskosti, medtem ko sprte<br />
strani <strong>za</strong> veliko držav menijo, da imajo<br />
prikrite interese. Glede medverskega dialoga<br />
kot sredstva <strong>za</strong> doseganje miru je Bondevik<br />
poudaril, da ima veliko spopadov versko<br />
dimenzijo, ki jo je treba vključiti v rešitev<br />
spora. Najprej je treba identificirati skupne<br />
vrednote in nato razlike ter poiskati rešitve,<br />
kako mirno živeti z njimi. Skupne vrednote so<br />
na primer človeško dostojanstvo, človekove<br />
pravice in pravice žensk, mir, pravičnost med<br />
ljudmi pa tudi med človekom in bogom. Te<br />
vrednote moramo, kot je poudaril Norvežan,<br />
mobilizirati v procesu sprave. Posrednik v<br />
mirovnem procesu mora poznati svojo vero,<br />
saj <strong>za</strong>radi skupnih vrednot in poznavanja<br />
verskega jezika laže posreduje. Žal po oceni<br />
Bondevika še vedno preveč intervencij na najvišjih<br />
političnih ravneh poteka brez ustreznega<br />
političnega in socialnega vključevanja, ki bi<br />
ga sicer lahko učinkovito dosegli z vključitvijo<br />
verskih voditeljev v mirovni proces. Poudaril<br />
14
je pomen vsaj majhne stopnje <strong>za</strong>upanja med<br />
sprtimi stranmi in dejstvo, da v dialogu ne<br />
smemo ignorirati <strong>za</strong>htevnih vprašanj. Verski<br />
voditelji v pogajalski proces vključijo vrednote,<br />
pri čemer so pomembni tako <strong>za</strong>radi stikov<br />
z lokalnimi skupnostmi kot <strong>za</strong>radi vloge, da<br />
javno <strong>za</strong>htevajo odgovornost <strong>za</strong> delovanje v<br />
nasprotju z njihovo vero. Verskim voditeljem,<br />
ki se <strong>za</strong>vzemajo <strong>za</strong> mir, skupnosti običajno <strong>za</strong>upajo<br />
tudi po koncu spopada, kot je na primer<br />
pri južnoafriškem nadškofu Desmondu Tuti.<br />
Nekdanji norveški premier je opozoril tudi, da<br />
je nasilje nad ženskami v vojnah razširjeno in<br />
pogosto sistematično, <strong>za</strong>to ga je treba posebej<br />
obravnavati. Pri tem sta pomembna mednarodno<br />
pravo in <strong>za</strong>gotovitev, da storilci odgovarjajo<br />
<strong>za</strong> svoja dejanja, hkrati pa bi morale biti<br />
ženske bolj vključene v vzpostavljanje miru,<br />
odločanje ter obnovo, <strong>za</strong> kar jim je treba <strong>za</strong>gotoviti<br />
podporo in vire.<br />
Obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič je<br />
predstavila <strong>za</strong>stopanost žensk v obrambnem<br />
resorju v Sloveniji. Kot je dejala, smo v<br />
Sloveniji nedavno dobili prvo poklicno gasilko,<br />
v SV pa je 15 odstotkov žensk in tudi na<br />
približno devet odstotkih vodilnih položajev<br />
v SV so ženske. »Verjamem, da bodo ženske<br />
v prihodnje <strong>za</strong>sedle pomembnejše položaje<br />
v SV in na MO,« je povedala ministrica in<br />
spomnila na novo vodstveno ekipo SV, v kateri<br />
sta visoki častnici. Ob tem je poudarila, da<br />
se morajo ženske <strong>za</strong> imenovanje na vodilne<br />
položaje navadno zelo izka<strong>za</strong>ti, kar velja tudi<br />
po imenovanju, in opozorila, da »ženska na<br />
vodilnem mestu ne pomeni privilegija ali<br />
izjeme, pač pa reali<strong>za</strong>cijo enake možnosti na<br />
podlagi dela, znanja in sposobnosti«. Čeprav<br />
si morajo ženske <strong>za</strong> emancipacijo pri<strong>za</strong>devati<br />
same, je pomembna <strong>za</strong>konodajna podlaga. Za<br />
Slovensko vojsko je Resolucija ZN 1325 zelo<br />
pomembna in jo bomo letos implementirali<br />
v akcijskem načrtu in nacionalni strategiji o<br />
sodelovanju na mednarodnih misijah in v operacijah.<br />
Z dokumentoma si bo MO pri<strong>za</strong>devalo<br />
doseči uravnoteženo <strong>za</strong>stopanost spolov v<br />
operacijah tako glede števila kot položajev.<br />
Slovenija je v operacije do zdaj napotila 1242<br />
pripadnikov, od tega 94 pripadnic, pri čemer<br />
je častnica poveljevala kontingentu SV v<br />
operaciji EU Althea in operaciji OZN Unficyp,<br />
namestnice poveljnikov SIKON pa smo imeli<br />
v Kforju in Isafu. Ministrica je še dejala, da SV<br />
veliko pozornosti v pripravah enot na napotitev<br />
na misijo namenja ravnanju s civilnim<br />
prebivalstvom, pri čemer morajo mednarodne<br />
enote ženske na območjih operacij spodbujati<br />
k vključitvi v mirovne procese.<br />
V nadaljevanju seminarja, ki ga je vodila<br />
Sonja Lokar, predsednica delovne skupine<br />
Pakta stabilnosti <strong>za</strong> enakost spolov, ki ji je v<br />
desetletju v državah na Balkanu uspelo močno<br />
povečati <strong>za</strong>stopanost žensk v parlamentih, sta<br />
norveška in švedska ambasadorka v Sloveniji<br />
predstavili izkušnji držav pri implementaciji<br />
Resolucije ZN 1325, pri čemer sta državi<br />
na podobni poti. Norveška ambasadorka<br />
v Sloveniji Guro H. K. Vikør je Resolucijo<br />
ZN 1325 o ženskah, miru in varnosti, ki jo<br />
je oktobra 2000 sprejel Varnostni svet ZN,<br />
označila kot pomemben mejnik, saj je to prvi<br />
dokument VS ZN o vlogi žensk in njihovih<br />
izkušnjah v oboroženih spopadih. »Značilno<br />
<strong>za</strong> večino sodobnih spopadov je, da je civilna<br />
populacija podvržena obsežnim sistematičnim<br />
napadom, ženske in otroci pa predstavljajo<br />
večino civilne populacije,« je dejala ambasadorka<br />
in opozorila, da se povečuje tudi<br />
število žensk ter deklet, ki so prostovoljno ali<br />
prisilno bojevnice. Poudarila je, da so kljub<br />
temu izkušnje žensk v spopadih marginalizirane<br />
do nesprejemljive mere, njihova vloga pri<br />
reševanju spopadov pa spregledana. »Danes<br />
ženske pogosto niso vključene v sprejemanje<br />
odločitev glede miru in varnosti, naj bo to<br />
na lokalni, državni ali mednarodni ravni.«<br />
Mandati mirovnih operacij so se razširili in<br />
spremenili, elementi večine mirovnih operacij<br />
danes pa so preprečevanje spopadov, krizno<br />
upravljanje in pokonfliktna obnova z vzpostavitvijo<br />
demokratičnih vlad in spoštovanjem<br />
človekovih pravic, kar Resolucija ZN 1325<br />
obravnava z vidika spolov. Po oceni Guro H.<br />
K. Vikør je sodelovanje žensk <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje<br />
dolgoročnega miru nujno, in sicer pod<br />
enakimi pogoji, kot veljajo <strong>za</strong> moške na vseh<br />
ravneh in v vseh vlogah mirovnega procesa.<br />
»Odgovornost <strong>za</strong> implementacijo resolucije je<br />
na državah članicah OZN, da prek ukrepov na<br />
nacionalni ravni prispevajo k pri<strong>za</strong>devanjem<br />
ZN, ter v dvostranskih mirovnih iniciativah<br />
v državah spopada,« poudarja ambasadorka.<br />
Sicer je junija lani VS ZN sprejel Resolucijo<br />
1820 o spolnem nasilju proti civilnim osebam.<br />
Kot je opozorila Guro H. K. Vikør, je največja<br />
težava pri uresničevanju obeh resolucij,<br />
da Združeni narodi nimajo mehanizmov <strong>za</strong><br />
nadzor nad implementacijo. Danska, Norveška<br />
in Švedska so bile prve države, ki so sprejele<br />
svoje državne akcijske načrte, kar nekaj držav<br />
pa temu sledi, celo države, kot so Liberija,<br />
Haiti in Kongo. »Pomembni so premiki v<br />
praksi,« je dejala norveška ambasadorka in<br />
opozorila, da je nedavna raziskava, ki jo je<br />
Norveška s Poljsko in Veliko Britanijo naredila<br />
v Liberiji, Sierri Leone in Kongu, poka<strong>za</strong>la,<br />
da so od resnične implementacije resolucije<br />
v praksi še daleč. Celo nedavna študija, ki jo<br />
je Norveška izvedla med svojimi pripadniki v<br />
Isafu, je poka<strong>za</strong>la na številne izzive, je končala<br />
Guro H. K. Vikør.<br />
Sociologinja Maca Jogan je v predstavitvi<br />
pojasnila, <strong>za</strong>kaj kljub veliko različnim ukrepom<br />
še vedno obstajajo ovire <strong>za</strong> enakost spolov,<br />
nato pa so slovensko izkušnjo sodelovanja v<br />
mirovnih operacijah in na misijah predstavili<br />
doc. dr. Vladimir Prebilič, Janja Vuga z<br />
Obramboslovnega raziskovalnega centra FDV<br />
ter poročnica SV Tonja Delopst. Dr. Prebilič je<br />
poudaril, da je uspeh mednarodne operacije<br />
odvisen od kompleksnih aktivnosti, ki sicer<br />
niso vojaškega značaja in prispevajo k vzpostavitvi<br />
sodobne družbe, ki upošteva človekove<br />
pravice ter svoboščine. Pri tem je opozoril, da<br />
Slovenija nacionalne strategije sodelovanja v<br />
procesu vzpostavitve miru še nima, vendar<br />
izvaja postopke. Poleg uradne razvojne pomoči<br />
slovenske vlade predvsem <strong>za</strong> Zahodni Balkan<br />
uresničujejo različne kratkoročne dvostranske<br />
programe, ki pripomorejo k dolgotrajnemu<br />
miru, tudi ministrstva. »Vse bolj izrazita je<br />
potreba, da bi bile različne oblike pomoči bolj<br />
usklajene,« je poudaril dr. Prebilič. Janja Vuga<br />
je opozorila, da imajo ženske v SV 15-odstotni<br />
delež, v policiji pa le šestodstotnega. SV je v<br />
<strong>za</strong>dnjih štirih letih na misije ženske skupaj<br />
napotila 177-krat, pri čemer jih je bilo veliko<br />
na misijah po dvakrat, ženske, ki jih na misijo<br />
napoti policija, pa predstavljajo le odstotek<br />
napotenega kadra. Kot optimističen je Janja<br />
Vuga ocenila podatek iz raziskave slovenskega<br />
javnega mnenja, da javnost vstop žensk v SV<br />
podpira kar z dobrimi 73 odstotki, vendar je<br />
javno mnenje glede vstopa žensk v bojne enote<br />
različno. Tudi raziskava med pripadniki SV na<br />
Kosovu je poka<strong>za</strong>la, da so mnenja glede opravljanja<br />
vseh nalog s strani žensk in ločevanja<br />
del prav tako deljena.<br />
Poročnica Tonja Delopst, ki je bila v operaciji<br />
Isafa v SIKON 10 do marca poveljnica nacionalnega<br />
podpornega elementa in namestnica<br />
poveljnika SIKON, je bila med 70 pripadniki<br />
SV v tej rotaciji ena izmed štirih pripadnic.<br />
Kot ženska težav z afganistanskimi prebivalci,<br />
s katerimi je sodelovala ali jih srečevala na<br />
patruljah, ni imela, čeprav so jo opazovali z<br />
<strong>za</strong>nimanjem in <strong>za</strong>čudenjem.<br />
Peace building, Interreligious<br />
Dialogue and Gender Equality<br />
A seminar on peace building, interreligious<br />
dialogue and gender equality, organised by<br />
the Embassy of the Kingdom of Norway in<br />
Slovenia, was held at the Faculty of Social<br />
Sciences in Ljubljana on Friday, 15 May 2009.<br />
The aim of the seminar was to exchange best<br />
practices. Kjell M. Bondevik, former Norweigan<br />
prime minister and current president<br />
of the Oslo Centre for Peace and Human<br />
Rights, presented the Norwegian experience<br />
with peace processes and underscored<br />
the importance of instituting dialogue with<br />
religious leaders, while the Slovenian Minister<br />
of Defence, Ljubica Jelušič, discussed<br />
the role of women in the Slovenian defence<br />
environment and the implementation of UN<br />
Security Council Resolution 1325 on women,<br />
peace and security, in particular their experiences<br />
in armed conflicts.<br />
15
sv 8<br />
iz vojaškega življenja<br />
Obramboslovci vojaškega<br />
modula na <strong>za</strong>dnji praksi<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
V petek, 29. maja, je 17 kandidatov, študentk in študentov 4. letnika FDV, študijske<br />
smeri <strong>obrambo</strong>slovje vojaški modul, v Centru <strong>za</strong> usposabljanje v Vipavi končalo<br />
četrto in hkrati <strong>za</strong>dnjo vojaško prakso, ki je kot obvezen predmet predpisana po<br />
študijskem programu. Študentje pripadajo prvi generaciji <strong>obrambo</strong>slovcev, ki<br />
bo v tem akademskem letu končala študij <strong>obrambo</strong>slovja po vojaškem modulu.<br />
V okviru vojaške prakse 4 so študentje <strong>obrambo</strong>slovja od 18. do 22. maja opravili<br />
terensko usposabljanje na vadišču in strelišču SV na Bloški Polici, kjer so ob<br />
strokovnem vodstvu inštruktorjev Centra <strong>za</strong> usposabljanje spoznavali predvsem<br />
splošne taktične postopke premikanja po terenu na ravni skupine in oddelka,<br />
bojno streljali s pehotno oborožitvijo ter urili veščine vodenja in poveljevanja.<br />
Prvi študentje končujejo študij<br />
<strong>obrambo</strong>slovja po vojaškem modulu<br />
Od študijskega leta 2005/2006 poteka na<br />
Fakulteti <strong>za</strong> družbene vede izobraževanje na<br />
vojaškem modulu študijske smeri <strong>obrambo</strong>slovja.<br />
V akademskem letu 2008/2009 bo študij na<br />
vojaškem modulu tako končala prva generacija<br />
študentov <strong>obrambo</strong>slovja, ki bo po uspešno<br />
opravljenima izboru in šolanju na Šoli <strong>za</strong><br />
častnike lahko nadaljevala poklicno karierno častniško<br />
pot v Slovenski vojski. V prvem letniku<br />
študija <strong>za</strong>čnejo vsi študentje <strong>obrambo</strong>slovja z<br />
enakim študijskim programom. Že ob koncu<br />
prvega letnika se študentje, ki se želijo vključiti<br />
v vojaški modul, lahko udeležijo vojaške prakse<br />
1 po programu, ki ga vsebinsko pripravi in izvaja<br />
Slovenska vojska. Med vojaško prakso lahko<br />
kandidati preizkusijo vojaško življenje in ugotovijo,<br />
ali jim delo v SV in vojaški poklic ustre<strong>za</strong>ta.<br />
Hkrati kandidate in njihove sposobnosti preverja<br />
tudi Slovenska vojska, ki ima skozi vojaški<br />
modul odlično priložnost, da spozna svoj<br />
bodoči kader in ga po svojih merilih tudi izuri.<br />
Po končani vojaški praksi 1 se vsak posameznik<br />
v drugem letniku lahko odloči <strong>za</strong> splošni ali<br />
vojaški modul študija <strong>obrambo</strong>slovja. Študijska<br />
programa se <strong>za</strong>čneta vsebinsko razlikovati,<br />
potem pa se obseg vojaških vsebin v primerjavi<br />
s splošnim modulom <strong>obrambo</strong>slovja, ki obsega<br />
širše nacionalnovarnostne vsebine, iz letnika<br />
v letnik nenehno povečuje. Vsebine vojaškega<br />
modula so bolj posebne, saj so dodani posebni<br />
vojaškostrokovni premeti, ki se navezujejo na<br />
vojsko, njeno delovanje in naloge. Med njimi so<br />
na primer vojaška geografija, matematika <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong>slovce, pehotni oborožitveni sistemi,<br />
teorija taktike, slovenska vojaška zgodovina<br />
in drugi. Študentje vojaškega modula <strong>obrambo</strong>slovja<br />
morajo vsak letnik opraviti obvezno<br />
vojaško prakso, ki se jim šteje kot eden izmed<br />
obveznih študijskih predmetov. Vojaška praksa<br />
navadno poteka junija v organi<strong>za</strong>ciji in izvedbi<br />
pripadnikov Centra <strong>za</strong> usposabljanje na vadišču<br />
Mlake pri Vipavi ter na drugih bližnjih vadiščih<br />
in streliščih Slovenske vojske.<br />
Nadaljevanje na 21. strani<br />
16
sv 8<br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
3903.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje II.<br />
stopnje<br />
prejme:<br />
podpolkovnik LASZLO MORUCZ, Madžarska<br />
Številka: 094-5/2009-1<br />
Datum: 27. 1. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
3904.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
I. stopnje<br />
prejme:<br />
brigadni general FLAVIANO GODIO, Italija<br />
II. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
II. stopnje<br />
prejmeta:<br />
podpolkovnik MAURO CECCORULLI, Italija<br />
polkovnik FRANCOIS VILLIAUMEY, Francija<br />
III. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
IV. stopnje<br />
prejmeta:<br />
praporščak DIDIER DILLINGER, Francija<br />
praporščak CHRISTIAN MARTIN, Francija<br />
Številka: 094-5/2009-4<br />
Datum: 9. 3. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
št. 280, 29. maj 2009, 1<br />
3905.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje II.<br />
stopnje<br />
prejme:<br />
major KREŠIMIR VRANČIĆ, Hrvaška<br />
Številka: 094-5/2009-7<br />
Datum: 30. 3. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
3906.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
II. stopnje<br />
prejmejo:<br />
podpolkovnik ISTVAN BIRO, Madžarska<br />
polkovnik FRANCESCO CROCITTO, Italija<br />
podpolkovnik UMBERTO SALVADOR, Italija<br />
podpolkovnik GRAZIANO SCARSINI, Italija<br />
podpolkovnik LUIGI ZAMPINO, Italija<br />
II. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
III. stopnje<br />
prejmeta:<br />
major CLAUDIO LICITRA, Italija<br />
major BELA PAPP, Madžarska<br />
III. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
IV. stopnje<br />
prejme:<br />
štabni praporščak ANDREA MICONI, Italija<br />
Številka: 094-5/2009-8<br />
Datum: 1. 4. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
3907.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
II. stopnje<br />
prejme:<br />
polkovnik JEAN MICHEL MONBELLI VALLOI-<br />
RE, Francija<br />
II. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
III. stopnje<br />
prejme:<br />
stotnik LOIC LE RHUN, Francija<br />
III. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
IV. stopnje<br />
prejme:<br />
višji štabni praporščak JUST CUCHEROUS-<br />
SET, Francija<br />
IV. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
V. stopnje<br />
prejmeta:<br />
MUSTAFA COMOR, Bosna in Hercegovina<br />
MIRNA STANKOVIĆ LUKOVIĆ, Bosna in<br />
Hercegovina<br />
Številka: 094-5/2009-9<br />
Datum: 1. 4. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
3908.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak Golte 1991<br />
prejmejo:<br />
Anton ACMAN, 1962<br />
Franc BLATNIK, 1963<br />
Aleš HERČEK, 1965<br />
Marjan JAVORNIK, 1962<br />
Ivan KOTNIK, 1960<br />
Ervin KOŽELJ, 1967<br />
Martin LENKO, 1967<br />
Marjan LESJAK, 1960<br />
Janez MAZE, 1964<br />
Marko MAZEJ, 1964<br />
Andrej MEDVED, 1954<br />
Miran NAPOTNIK, 1964<br />
Roman OBLAK, 1963<br />
Darko OVČJAK, 1970<br />
Janko POLOVŠAK, 1967<br />
Franc STROPNIK, 1957<br />
Leon STROPNIK, 1968<br />
Martin ŠTRIGL, 1959<br />
Rudolf ŠTRIGL, 1966<br />
Anton URBANC, 1968<br />
Mirko URBANC, 1957<br />
Silvo VAČUN, 1963<br />
Andrej VRABIČ, 1967<br />
Franc VRČKOVNIK, 1966<br />
Edvard ZBIČAJNIK, 1963<br />
Bojan ŽUREJ, 1965<br />
Številka: 094-5/2009-10<br />
Datum: 3. 4. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
3909.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
I. stopnje<br />
prejme:<br />
brigadni general GIOVANNI ARMENTANI,<br />
Italija<br />
II. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
II. stopnje<br />
prejmejo:<br />
podpolkovnik JANOS CSOMBOK, Madžarska<br />
podpolkovnik GAETANO GALLETTA, Italija<br />
podpolkovnik ANTONIO GASOLA, Italija<br />
podpolkovnik EUGENIO LOPEZ POLO,<br />
Španija<br />
polkovnik MANUEL MORATO FERRO,<br />
Španija<br />
III. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
III. stopnje<br />
prejmeta:<br />
stotnik NICOLA NANNOLA, Italija<br />
poročnik MARIO PIERSANTI, Italija<br />
IV. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
IV. stopnje<br />
prejme:<br />
štabni praporščak GIUSEPPE BUONO, Italija<br />
Številka: 094-5/2009-12<br />
Datum: 14. 4. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
3910.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
I. stopnje<br />
prejme:<br />
brigadni general ROSARIO CASTELLANO,<br />
Italija<br />
II. medaljo <strong>za</strong> mednarodno sodelovanje<br />
II. stopnje<br />
prejme:<br />
polkovnik JAMIE DE ASCANIO, Španija<br />
Številka: 094-5/2009-14<br />
Datum: 23. 4. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
3911.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. zlato medaljo Slovenske vojske<br />
prejmejo:<br />
Jože ČIBEJ, 1953<br />
Milan KRIŽIČ, 1960<br />
Stanko MEGLIČ, 1947<br />
Mitja MIKLAVEC, 1960<br />
Ivan MIKUŽ, 1963<br />
Tatjana PEČNIK, 1967<br />
Miran Albin POLK, 1947<br />
Miroslav RAUTER, 1961<br />
Jurij SCHMIT, 1947<br />
Simona SIHUR, 1962<br />
Dušan TOŠ, 1961<br />
Ljubo VOŠNJAK, 1959<br />
Marko ZUPANČIČ, 1953<br />
670. POVELJNIŠKO-LOGISTIČNI BATALJON<br />
II. srebrno medaljo generala Maistra<br />
prejmejo:<br />
Dejan CMAGER, 1971<br />
Tomislav DROLC, 1956<br />
Branko FRANK, 1962<br />
Bojan GREGORIČ, 1956<br />
Alojzij JEREB, 1956<br />
Sandi KOLBEZEN, 1970<br />
Igor LEDINEK, 1973<br />
15
sv 8<br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 280, 29. maj 2009, 2<br />
Aleksander MURKO, 1962<br />
Mirko OGNJENOVIĆ, 1953<br />
Ludvik SENIČAR, 1960<br />
Peter STARC, 1971<br />
Viktorija VIRAG, 1963<br />
Mateja ŽITNIK, 1957<br />
III. srebrno medaljo Slovenske vojske<br />
prejmejo:<br />
Andrej ANDROJNA, 1967<br />
Mladen BALABAN, 1950<br />
Peter BAŠA, 1973<br />
Kristian BERŠNAK, 1972<br />
Boštjan BOŽNIK, 1975<br />
Miran BRATINA, 1959<br />
Robert ČANADI, 1972<br />
Stjepan DERK, 1962<br />
Marjetka FALEŽ, 1958<br />
Iztok FIFOLT, 1970<br />
Borut FLAJŠMAN, 1966<br />
Marjan FRANGEŽ, 1966<br />
Irena FRELIH, 1959<br />
Jožef GAJSKI, 1955<br />
Alojz GERBEC, 1971<br />
Pavlina GORENC, 1973<br />
Janez GRAČNAR, 1959<br />
Franc HARTMAN, 1965<br />
Marijan IVANUŠA, 1962<br />
Marko JELEN, 1975<br />
Jožef JUG, 1965<br />
Aleš KLANČIŠAR, 1970<br />
Bojan KLOBČAR, 1968<br />
Robert KMETIČ, 1973<br />
Roman KOCI, 1973<br />
Matjaž KOŠELNIK, 1969<br />
Jožef KOVAČ, 1948<br />
Tatjanca KOVAČEVIČ, 1954<br />
Marko KOVAČIČ, 1971<br />
Marija KRANJC, 1954<br />
Sebastjan KRIŽAJ, 1976<br />
Marjan KUZMA, 1961<br />
Zdenko LAŠIČ, 1960<br />
Marijeta LAZAR, 1956<br />
Matej MAGLICA, 1971<br />
Andreja MALI, 1977<br />
Brigita MEDEOT, 1963<br />
Aleš MIŠMAŠ, 1975<br />
Boštjan MOČNIK, 1963<br />
Mihael NAGELJ, 1957<br />
Bojan OZVALDIČ, 1959<br />
Tomaž PLESTENJAK, 1970<br />
Boris POŽEK, 1955<br />
Ivan RUPA, 1960<br />
Aljoša SELAN, 1974<br />
Andrej SELAN, 1963<br />
Dušan SILA, 1956<br />
Damir SMERDELJ, 1960<br />
Iztok STAVANJA, 1972<br />
Slavko ŠIVEC, 1951<br />
Marjan ŠVAJGER, 1948<br />
Tomaž ŠVARA, 1971<br />
Lidija TREBŠE, 1974<br />
Darinka TRUDEN, 1955<br />
Roman URBANČ, 1967<br />
Klaudio VERBANAC, 1965<br />
Jožica VERTIČ NOSE, 1962<br />
Katja VLAJ GOLEŽ, 1975<br />
Milan VOURI, 1962<br />
Franc VUČKO, 1970<br />
Bogdan ŽIVIC, 1960<br />
IV. bronasto medaljo generala Maistra<br />
prejmejo:<br />
Roman ANDOLJŠEK, 1961<br />
Alojz ANŽIN, 1964<br />
Manica ARBEITER, 1957<br />
Drago BABIČ, 1967<br />
Janko BAŠA, 1957<br />
Božidar BELŠAK, 1961<br />
Branko BENČEVIĆ, 1964<br />
Klavdija BENET, 1972<br />
Peter BERGANT, 1961<br />
Valerija BERNIK, 1973<br />
Aleš BERTONCELJ, 1969<br />
Gregor BIZJAK, 1977<br />
Valter BIZJAK, 1971<br />
Ivan BOBOVNIK, 1972<br />
Valter BOSOTINA, 1962<br />
Robert BOŽIČ, 1966<br />
Bernard BRADEŠKO, 1960<br />
Miloš BREŠAN, 1973<br />
Jožef BUDJA, 1963<br />
Robert CEGLAR, 1965<br />
Romana CIZEL, 1973<br />
Franc CIZERL, 1971<br />
Mitja ČANDER, 1970<br />
Silvester ČEKADA, 1958<br />
Dejan ČENGIĆ, 1976<br />
Tomaž ČERNEC, 1971<br />
Marjeta DOVER, 1967<br />
Aleksander EBERHART, 1970<br />
Aleksandra FERLEŽ, 1971<br />
Smiljan FUJS, 1976<br />
Vladimir GAŠPER, 1968<br />
Stanislav GLASER, 1949<br />
Zoran GORJUP, 1970<br />
Slavko HARC, 1962<br />
Branko HARTMAN, 1970<br />
Nataša HOČEVAR, 1971<br />
Aleksander HREN, 1958<br />
Katja HRIBAR, 1971<br />
Matej JAKOPIČ, 1972<br />
Danilo JAZBEC, 1964<br />
Ivan JERNEJČIČ, 1955<br />
Andrej JURJEVIČ, 1964<br />
Renata KARAMARKOVIĆ, 1974<br />
Matjaž KARTUŠ, 1968<br />
Janko KAVALAR, 1950<br />
Iztok KAVS, 1972<br />
Andrej KERSNIČ, 1952<br />
Robert KLANČAR, 1968<br />
Janez KLJUN, 1966<br />
Zlatka KNEZ, 1959<br />
David KOCJAN, 1975<br />
Robert KOHEK, 1974<br />
Robert KOKOT, 1975<br />
Robert KORDIŠ, 1972<br />
Robert KOTNIK, 1968<br />
Slavko KRAJNČIČ, 1970<br />
Jože KRAPEŽ, 1969<br />
Marko KRIVEC, 1964<br />
Alojzij KUMP, 1958<br />
Dušan KUNAVER, 1960<br />
Matjaž LAPAJNE, 1972<br />
Bojan LENDERO, 1957<br />
Bojan LEŠNIK, 1959<br />
Zdravko LIKOVIČ, 1963<br />
Dominik MALJKOVIĆ, 1967<br />
Franjo MARKELC, 1968<br />
Christian MAROT, 1973<br />
Srečko MATOVIČ, 1965<br />
Damjan MAVSAR, 1970<br />
Damijana MIKLAVČIČ, 1965<br />
Janko MIKULETIČ, 1958<br />
Marinka MRAK PIRNAT, 1964<br />
Marko NOVAK, 1973<br />
Aleš OGRINC, 1968<br />
Franc OSTRONIČ, 1970<br />
David OZEBEK, 1970<br />
Ludvik OŽVALD, 1967<br />
Vladimir PAVLIN, 1959<br />
Tom PEČAR, 1966<br />
Alenka PETEK, 1972<br />
Samo PETELINC, 1969<br />
Božo PETRIČ, 1970<br />
Martina PODVRŠNIK, 1967<br />
Roman POGAČNIK, 1969<br />
Kristijan POŠTRAK, 1977<br />
Jožica RAKOVEC, 1952<br />
Dušan RENAR, 1969<br />
Jani RUDMAN, 1964<br />
Tadej SEDLAR, 1968<br />
Boštjan SEVČNIKAR, 1975<br />
Rajko SIMČIČ, 1964<br />
Đuro SITAR, 1959<br />
Andrej SKODIČ, 1972<br />
Danijel SOKAČ, 1971<br />
Živko STANIČ, 1956<br />
Vladimir STONY, 1964<br />
Tomaž STOPAR, 1972<br />
Roman STRELEC, 1967<br />
Robert ŠAJN, 1972<br />
Marjan ŠKEDELJ, 1972<br />
Ana ŠKOF, 1958<br />
Dušan ŠKORJANC, 1956<br />
Miran ŠKRUBEJ, 1962<br />
Aleš ŠTARKL, 1972<br />
Aleš UMEK, 1973<br />
Štefan VIDOVIČ, 1967<br />
Marko VOLOVLEK, 1967<br />
Ariadna ZALETEL, 1958<br />
Primož ZUPANC, 1971<br />
Gregor ŽELEZNIK, 1972<br />
Milan ŽURMAN, 1964<br />
V. bronasto medaljo Slovenske vojske<br />
prejmejo:<br />
Ivan ARNEČIČ, 1965<br />
Bojan BOŽIČ, 1965<br />
Leopold ERBAN, 1956<br />
Zdenko FRANGEŽ, 1965<br />
Slavko GERMEK, 1972<br />
Simona GREGOREC, 1978<br />
Gregor HAFNER, 1977<br />
Jani HROVAT, 1974<br />
Klavdij JAKOP, 1976<br />
Miloš JENKO, 1965<br />
Rado JURAČ, 1951<br />
Nadja LAMPE, 1978<br />
Mojca LUKAN, 1964<br />
Katarina MALEC, 1967<br />
Anton PAKAR, 1969<br />
Dušan PAVLI, 1974<br />
Marjan PISNIK, 1978<br />
Barbara POGORELC, 1973<br />
Viktor POTOČNIK, 1976<br />
Anže RODE, 1972<br />
Simon SAJOVIC, 1975<br />
Damjan TERŠEK, 1972<br />
Damjan URBANICA, 1979<br />
Nevenka VERBIČ, 1959<br />
VI. medaljo ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
prejmejo:<br />
Slavica ABRIĆ, 1951<br />
Ljiljana AJDOVEC, 1960<br />
Franc AJNIHAR, 1973<br />
Slavko BABIČ, 1956<br />
Helena BALAŽIČ, 1969<br />
Marko BREGAR, 1961<br />
Roman BRIC, 1952<br />
Jasna CEHNER, 1967<br />
Katarina DOLANC, 1974<br />
Marjetka FURMAN, 1980<br />
Mojca GEČ ZVRŽINA, 1959<br />
Marko GRUDEN, 1955<br />
Urška GUČEK, 1974<br />
Jasna JELEN, 1969<br />
Davorin JERMAN, 1975<br />
Jelka JEROMEL, 1964<br />
Anica KELHAR, 1970<br />
Mateja KIRN, 1978<br />
Miroslav KOBAL, 1953<br />
Darja KOBE GOVEKAR, 1971<br />
Davor KOPITAR, 1977<br />
Alenka KRALJ, 1966<br />
Tatjana KREBELJ, 1969<br />
Jožef LACKO, 1954<br />
Danilo LINDIČ, 1966<br />
Alenka LUKEK, 1969<br />
Brigita MAHNE, 1977<br />
Darja ODER, 1964<br />
Tomislav PAVLOVIČ, 1964<br />
Aleksandra PELKO, 1973<br />
Borut PODGORŠEK, 1974<br />
Marjeta PRUDIČ, 1954<br />
Tina RAKOVEC, 1977<br />
Kazimir ROZMUS, 1951<br />
Jernej RŽEN, 1981<br />
Armin SELAK, 1962<br />
Nina SKOČAJIĆ, 1977<br />
Veronika SMRAJC, 1975<br />
Radovan SRŠA, 1974<br />
Beno ŠTEPIC, 1961<br />
Peter TRAMTE, 1976<br />
Helena VRABL, 1966<br />
Polona ZALAZNIK, 1977<br />
Romana ZEL, 1970<br />
VII. medaljo <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge<br />
prejmejo:<br />
Slavko DELALUT, 1952<br />
Ljubomir DRAŽNIK, 1950<br />
Uroš LAMPRET, 1972<br />
Primož ŠAVC, 1961<br />
VIII. bronasto medaljo <strong>za</strong><br />
znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin<br />
Kavčič<br />
prejmejo:<br />
Liliana BROŽIČ, 1967<br />
Tomaž KLADNIK, 1964<br />
Peter PAPLER, 1966<br />
IX. plaketo ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
prejmejo:<br />
Milena BOLE, 1966<br />
Sonja ČAKŠ, 1957<br />
Vesna GRADIŠNIK, 1966<br />
Marija JANEŽIČ, 1975<br />
Renata MARIN, 1957<br />
Janko MEŽA, 1960<br />
Vinko REPOTOČNIK, 1950<br />
Anica STROPNIK, 1969<br />
Mojca ŠMEJIC, 1967<br />
X. nož Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
prejmejo:<br />
Peter CERKVENIK, 1962<br />
Nikola GLAVATOVIĆ, 1949<br />
Antun ŠOŠTARIČ, 1951<br />
Vilko ŠTEMBERGAR, 1953<br />
Gorazd TOMIĆ, 1949<br />
Anton ZUPANČIČ, 1954<br />
XI. plaketo <strong>za</strong> sodelovanje<br />
prejmejo:<br />
ISA IT - ISA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE,<br />
Ljubljana<br />
Marija JANC, 1956<br />
OBČINA BELTINCI, Beltinci<br />
XII. priznanje delodajalcem pripadnikov<br />
pogodbene rezerve<br />
prejmeta:<br />
KOSTAK, D. D. KRŠKO, Krško<br />
TALUM, TOVARNA ALUMINIJA D. D. KIDRI-<br />
ČEVO, Kidričevo<br />
Številka: 094-5/2009-15<br />
Datum: 5. 5. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
16
sv 8<br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 280, 29. maj 2009, 3<br />
3912.<br />
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi<br />
(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno<br />
besedilo) ter 1. odstavka 80. člena Pravilnika<br />
o priznanjih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (Ur. list<br />
RS, št. 41/07) izdajam<br />
ODREDBO<br />
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA<br />
ZA OBRAMBO<br />
I. spominski znak MSNZ 1990<br />
prejme:<br />
Srečko GABRIČ, 1957<br />
II. spominski znak 15. obletnica MSNZ<br />
prejme:<br />
Srečko GABRIČ, 1957<br />
III. spominski znak Bukovžlak 1991<br />
prejme:<br />
Marjan HOČEVAR, 1952<br />
IV. spominski znak vojašnice 1991<br />
prejmejo:<br />
Darko ALBREHT, 1961<br />
Janko ALIF, 1964<br />
Jože ARLIČ, 1966<br />
Zvonko ARZENŠEK, 1964<br />
Franjo AŠKERC, 1965<br />
Božidar BALOH, 1971<br />
Anton BELEJ, 1965<br />
Janez BELEJ, 1964<br />
Valentin BELEJ, 1963<br />
Bojan BEZGOVŠEK, 1964<br />
Franc BEZGOVŠEK, 1951<br />
Miran BEZGOVŠEK, 1964<br />
Marko BIDERMAN, 1969<br />
Ciril BLAJ, 1967<br />
Franc BLAJ, 1961<br />
Lenart BLATNIK, 1968<br />
Marjan BLATNIK, 1970<br />
Stanislav BLATNIK, 1960<br />
Joško BOVHAN, 1954<br />
Dobran BOŽIČ, 1964<br />
Branko BRATEC, 1963<br />
Jožef BRATEC, 1960<br />
Alojz BREČKO, 1960<br />
Franc BRLEC, 1958<br />
Marjan BRLEC, 1969<br />
Miroslav BRUS, 1971<br />
Zlatko BRVAR, 1970<br />
Matjaž CAJHEN, 1970<br />
Milan CENTRIH, 1964<br />
Roman CENTRIH, 1966<br />
Silvester CENTRIH, 1970<br />
Leon CEPUŠ, 1962<br />
Jernej CESTNIK, 1965<br />
Ante ČONDA, 1964<br />
Milan DAMIŠ, 1961<br />
Jože DERNOVŠEK, 1966<br />
Janez DEŽELAK, 1960<br />
Jože DEŽELAK, 1963<br />
Karl DEŽELAK, 1961<br />
Ivan DORNIK, 1965<br />
Roman DORNIK, 1948<br />
Drago DOVEČAR, 1964<br />
Borut DRAGAR, 1968<br />
Branko DRAGAR, 1969<br />
Jože DRSTVENŠEK, 1961<br />
Vlado FAIN, 1950<br />
Aleš FERLIČ, 1969<br />
Franc FERLIN, 1968<br />
Simon FERME, 1964<br />
Andrej FLANDER, 1970<br />
Anton FLIS, 1970<br />
Silvo FLIS, 1965<br />
Viljem FLIS, 1961<br />
Anton FRECE, 1969<br />
Bernard FRECE, 1969<br />
Jože FRECE, 1970<br />
Ivan FREISTEINER, 1964<br />
Peter FUNKEL, 1962<br />
Vilko GABERŠEK, 1964<br />
Peter GAŠPERČIČ, 1968<br />
Janez GNIDOVEC, 1965<br />
Franc GOBEC, 1961<br />
Branko GOLEC, 1956<br />
Martin GOLEC, 1962<br />
Jurij GOLOB, 1958<br />
Slavko GOLOB, 1963<br />
Marjan GORIŠEK, 1966<br />
Marjan GORIŠEK, 1970<br />
Zoran GORIŠEK, 1971<br />
Rafael GORŠEK, 1964<br />
Ivan GRADIČ, 1969<br />
Marjan GRADIČ, 1959<br />
Peter GRADIČ, 1963<br />
Vili GREBEN, 1960<br />
Ivan GRILC, 1959<br />
Miran GRMOVŠEK, 1965<br />
Rafael GROM, 1964<br />
Alojz GUČEK, 1965<br />
Andrej GUČEK, 1963<br />
Viljem GUČEK, 1958<br />
Anton HABE, 1967<br />
Janko HADOLIN, 1970<br />
Karl HANŽIČ, 1945<br />
Dušan HARTMAN, 1965<br />
Ivan HERCOG, 1949<br />
Stojan HIRŠEL, 1965<br />
Martin HOHKRAUT, 1970<br />
Jože HOLCER, 1971<br />
Gregor HORJAK, 1961<br />
Martin HORJAK, 1967<br />
Milan HORJAK, 1970<br />
Anton HRASTNIK, 1960<br />
Jože HRASTNIK, 1964<br />
Jože HRASTNIK, 1959<br />
Jožef ILIJEVEC, 1962<br />
Matej IZLAKAR, 1971<br />
Jure JAHN, 1969<br />
Marjan JANČIČ, 1965<br />
Milan JANČIČ, 1959<br />
Aleš JAZBINŠEK, 1971<br />
Vid JELENC, 1963<br />
Severin JEZERNIK, 1960<br />
Zoran JOSIPOVIĆ, 1959<br />
Henrik JURGELJ, 1966<br />
Jožef JURGELJ, 1959<br />
Tomaž KAČIČ, 1961<br />
Franc KAJTNA, 1965<br />
Alojz KANDOLF, 1965<br />
Martin KANDOLF, 1963<br />
Jože KAPELARI, 1969<br />
Henrik KLEMBAS, 1965<br />
Milan KLENOVŠEK, 1960<br />
Peter KLENOVŠEK, 1968<br />
Alojz KLEPEJ, 1968<br />
Boris KLEPEJ, 1965<br />
Darko KLEPEJ, 1970<br />
Slavko KLEPEJ, 1970<br />
Alojz KLEZIN, 1970<br />
Vinko KLEZIN, 1961<br />
Andrej KMETIČ, 1960<br />
Franc KMETIČ, 1962<br />
Franc KMETIČ, 1970<br />
Milan KNAPIČ, 1955<br />
Bojan KNEZ, 1965<br />
Boris KNEZ, 1966<br />
Engelbert KNEZ, 1957<br />
Jožef KNEZ, 1968<br />
Anton KOCMAN, 1970<br />
Benjamin KOLANDER, 1966<br />
Ivan KOLAR, 1965<br />
Srečko KOLAR, 1964<br />
Nikolaj KOLŠEK, 1965<br />
Pavel KOLŠEK, 1970<br />
Tomaž KOLŠEK, 1968<br />
Mirko KOMOČAR, 1962<br />
Bojan KONČINA, 1960<br />
Damjan KORBER, 1966<br />
Marko KOSEM, 1962<br />
Boris KOŠĆAK, 1956<br />
Rihard KOTAR, 1966<br />
Ferdinand KOVAČ, 1966<br />
Martin KOVAČ, 1958<br />
Bojan KRAGOLNIK, 1963<br />
Ivan KRAGOLNIK, 1961<br />
Janez KRAJNC, 1967<br />
Jožef KRAJNC, 1952<br />
Matej KRAJNC, 1961<br />
Slavko KRAJNC, 1966<br />
Jorgi KRALJ, 1956<br />
Vili KRAMŽAR, 1967<br />
Marko KRAŠOVC, 1965<br />
Blaž KRAVOGEL, 1948<br />
Marjan KRISTANŠEK, 1962<br />
Roman KUNSTEK, 1966<br />
Boris LACKOVIČ, 1963<br />
Samo LAH, 1959<br />
Peter LAMOVŠEK, 1971<br />
Andrej LAPORNIK, 1969<br />
Branko LAPORNIK, 1965<br />
Cvetko LAPORNIK, 1960<br />
Gabrijel LEBEN, 1965<br />
Karl LESJAK, 1958<br />
Franc LEŠNIK, 1970<br />
Zlatko LIPOVAC, 1962<br />
Jože LIPOVŠEK, 1964<br />
Igor LOGAR, 1971<br />
Branko LOKOŠEK, 1967<br />
Danijel LOKOŠEK, 1964<br />
Jože LOKOŠEK, 1970<br />
Franc LOKOVŠEK, 1969<br />
Drago LONČAR, 1970<br />
Franc MAČEK, 1968<br />
Jurij MAČEK, 1965<br />
Drago MAČKOVŠEK, 1962<br />
Vinko MAČKOVŠEK, 1961<br />
Zdenko MAČKOVŠEK, 1963<br />
Martin MAJCEN, 1968<br />
Darko MAROT, 1971<br />
Franc MAROT, 1961<br />
Jakob MAROT, 1963<br />
Silvo MAROT, 1964<br />
Viki MAROT, 1970<br />
Branko MEDVEŠEK, 1963<br />
Janez MELE, 1951<br />
Rajko MESEC, 1970<br />
Jože MIKUŽ, 1959<br />
Jože MLAKAR, 1968<br />
Martin MLAKAR, 1963<br />
Branko MOČILAR, 1963<br />
Vinko MOHORKO, 1960<br />
Franc MRAZ, 1966<br />
Darko NAGLIČ, 1970<br />
Danilo NEMEC, 1963<br />
Srečko NEMEC, 1963<br />
Bogdan NOVAK, 1964<br />
Janez OBLAK, 1969<br />
Janez OBLAK, 1970<br />
Sandi OBLAK, 1968<br />
Ivan OBREZA, 1966<br />
Peter OBREZA, 1968<br />
Andrej OCEPEK, 1970<br />
Ivan OCVIRK, 1970<br />
Robert OCVIRK, 1967<br />
Branko OČKO, 1970<br />
Martin OČKO, 1964<br />
Srečko OČKO, 1963<br />
Damjan OJSTERŠEK, 1964<br />
Jakob OJSTERŠEK, 1961<br />
Milan OJSTERŠEK, 1970<br />
Peter OJSTERŠEK, 1964<br />
Slavko OJSTERŠEK, 1971<br />
Smiljan OJSTERŠEK, 1964<br />
Aleksander OPREŠNIK, 1966<br />
Milan PADEŽNIK, 1970<br />
Ivan PAJEK, 1962<br />
Janez PAVŠEK, 1969<br />
Marko PEKLAR, 1965<br />
Peter PENIČ, 1968<br />
Mirko PERKOVIĆ, 1949<br />
Stanislav PERTINAČ, 1959<br />
Bojan PETEK, 1965<br />
Ivan PFEIFER, 1965<br />
Zlatko PFEIFER, 1962<br />
Rafael PINTER, 1960<br />
Maksimiljan PIŠOTEK, 1959<br />
Robert PIŠOTEK, 1970<br />
Miroslav PIŽMOHT, 1968<br />
Jožef PLAHUTA, 1951<br />
Silvo PLAHUTA, 1965<br />
Maksimiljan PLANINC, 1962<br />
Zvonko PLANKO, 1962<br />
Robert PODGORNIK, 1964<br />
Tomaž PODKORITNIK, 1970<br />
Stanislav PODLOGAR, 1962<br />
Roman POGLAVC, 1961<br />
Martin POSPEH, 1961<br />
Ivan POŽIN, 1958<br />
Dušan POŽLEP, 1968<br />
Ferdinand POŽLEP, 1965<br />
Peter PRIMON, 1959<br />
Cvetko PRIVŠEK, 1962<br />
Silvo PRIVŠEK, 1961<br />
Branko PUŠNIK, 1964<br />
Drago PUŠNIK, 1959<br />
Jože PUŠNIK, 1970<br />
Miran PUŠNIK, 1965<br />
Jože RAJH, 1964<br />
Marko RATEJ, 1962<br />
Janez RAVNIKAR, 1965<br />
Zlatko RAZBORŠEK, 1965<br />
Aleksander REZEC, 1969<br />
Stanislav REZEC, 1965<br />
Aleš RIBIČ, 1966<br />
Stanko ROMIH, 1970<br />
Božidar ROSSI, 1967<br />
Jože ROZMAN, 1962<br />
Marjan RUTAR, 1970<br />
Vlado SAVIĆ, 1958<br />
Bojan SAVŠEK, 1963<br />
Jožef SEIDL, 1970<br />
Marjan SEIDL, 1964<br />
Ivan SELIČ, 1962<br />
Stanislav SELIČ, 1967<br />
Janez SEME, 1965<br />
Zdravko SENICA, 1968<br />
Gregor SERNEC, 1962<br />
Jože SEVŠEK, 1960<br />
Bojan SIRK, 1963<br />
Drago SLAPŠAK, 1963<br />
Izidor SLAPŠAK, 1967<br />
Robert SONC, 1969<br />
Stojan SORČAN, 1964<br />
Milan STARC, 1960<br />
Anton STEFANCIOSA, 1961<br />
Sandi STOPAR, 1970<br />
Ferdinand STOPINŠEK, 1969<br />
Ivan STOPINŠEK, 1954<br />
Stojan STRNAD, 1969<br />
Franc SUŠIN, 1970<br />
Viktor ŠANCA, 1964<br />
Andrej ŠANTEJ, 1961<br />
Ivan ŠANTEJ, 1957<br />
Jožef ŠERGAN, 1961<br />
Ferdinand ŠIPEK, 1970<br />
Vinko ŠIPEK, 1969<br />
Borut ŠKEGRO, 1964<br />
Franc ŠKORJA, 1965<br />
17
sv 8<br />
objave ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
št. 280, 29. maj 2009, 4<br />
Zvonko ŠKORJA, 1968<br />
Matej ŠMERC, 1968<br />
Radoslav ŠOLAJA, 1955<br />
Rihard ŠOLINC, 1966<br />
Janez ŠPAN, 1963<br />
Rudolf ŠPITALAR, 1964<br />
Zdenko ŠRENK, 1963<br />
Marko ŠTAVT, 1968<br />
Vojko ŠTEINER, 1964<br />
Milan ŠULIGOJ, 1959<br />
Florjan TAŠKAR, 1959<br />
Bojan TERBOVC, 1953<br />
Anton TERŠEK, 1971<br />
Jože TERŠEK, 1961<br />
Mitja TERŠEK, 1969<br />
Bojan TITOVŠEK, 1969<br />
Franc TITOVŠEK, 1955<br />
Igor TITOVŠEK, 1970<br />
Marko TOPOLŠEK, 1960<br />
Jože TOVORNIK, 1969<br />
Jože TRBOVEC, 1970<br />
Ivan TRČEK, 1966<br />
Marjan TRUPI, 1966<br />
Branko TUHTAR, 1962<br />
Anton TUMPAJ, 1968<br />
Velko UŽMAH, 1955<br />
Milovan VASILJEVIĆ, 1965<br />
Milan VERBOVŠEK, 1970<br />
Stanislav VETRIH, 1963<br />
Ivan VIDEC, 1964<br />
Ivan VIDEC, 1970<br />
Jakob VIDEC, 1967<br />
Peter VIDEC, 1967<br />
Silvo VIDEC, 1970<br />
Stanislav VIDEC, 1970<br />
Srečko VIDENŠEK, 1963<br />
Anton VIDIC, 1960<br />
Aleš VIDMAR, 1968<br />
Darko VINTAR, 1960<br />
Pavel VIPOTNIK, 1967<br />
Silvo VIŽINTIN, 1963<br />
Boris VODENIK, 1960<br />
Ignac VODIŠEK, 1969<br />
Janko VODIŠEK, 1960<br />
Jože VODIŠEK, 1969<br />
Jože VOGRINC, 1969<br />
Žika VRAČARIĆ, 1970<br />
Branko VRBOVŠEK, 1969<br />
Vilko VRBOVŠEK, 1968<br />
Primož VREČKO, 1970<br />
Boštjan ZAHRASTNIK, 1967<br />
Stanislav ZAJEC, 1959<br />
Jože ZALOKAR, 1958<br />
Renato ZALOKAR, 1970<br />
Srečko ZALOKAR, 1961<br />
Jože ZAVŠEK, 1966<br />
Simon ZDOLŠEK, 1964<br />
Drago ZEME, 1966<br />
Konrad ZEMLJIČ, 1959<br />
Bogdan ZEPAN, 1968<br />
Anton ZIMŠEK, 1954<br />
Adam ZORE, 1961<br />
Branko ZUPANC, 1971<br />
Drago ZUPANC, 1959<br />
Franc ZUPANC, 1966<br />
Hinko ZUPANC, 1968<br />
Janez ZUPAN, 1960<br />
Marjan ZUPAN, 1967<br />
Marjan ZUPAN, 1964<br />
Bogomir ŽELEZNIK, 1960<br />
Jože ŽELEZNIK, 1962<br />
Leonid ŽELEZNIK, 1968<br />
Zdenko ŽELEZNIK, 1962<br />
Bojan ŽNIDARŠIČ, 1969<br />
Darko ŽNIDARŠIČ, 1958<br />
V. spominski znak vojašnice 1991 –<br />
posmrtno<br />
prejmejo:<br />
Viktor BEZGOVŠEK<br />
Štefan ČAJKO<br />
Franc GRAČNAR<br />
Štefan GUČEK<br />
Branko JEVŠEVAR<br />
Pavel KAVŠEK<br />
Zvonko KUNŠEK<br />
Rudolf OCVIRK<br />
Albert OJSTERŠEK<br />
Franc VIDEC<br />
Alojz ZAVŠEK<br />
Franc ZORE<br />
VI. spominski znak štabi TO 1991<br />
prejmeta:<br />
Milan KRANJEC, 1964<br />
Janez POŽEŽNIK, 1960<br />
VII. spominski znak stražnice 1991<br />
prejmejo:<br />
Srečko ANŽEJ, 1965<br />
Peter ARISTOVNIK, 1967<br />
Robert BOROVNIK, 1959<br />
Zdenko BRLOŽNIK, 1957<br />
Leopold BRODNIK, 1960<br />
Jasmin ČAUŠEVIĆ, 1961<br />
Branko DEBELJAK, 1966<br />
Srečko DRAME, 1965<br />
Jurij DREV, 1969<br />
Zdenka ĐORĐIĆ, 1962<br />
Srečko GRAČNER, 1954<br />
Alojz HERMAN, 1962<br />
Ivan KAVČIČ, 1958<br />
Miroslav KOK, 1960<br />
Igor KOLENC, 1966<br />
Aleksander KONEČNIK, 1968<br />
Stanko KOSTANJŠEK, 1960<br />
Andrej KOŽELJNIK, 1964<br />
Rudolf KOŽELJNIK, 1954<br />
Zvonko KOŽELJNIK, 1965<br />
Miran LESNIK, 1964<br />
Igor LIPNIK, 1964<br />
Aleš MRAZ, 1968<br />
Franc OSTROŽNIK, 1968<br />
Branko PAVLIN, 1963<br />
Uroš POTOČNIK, 1966<br />
Drago PUSOVNIK, 1959<br />
Franc RAVNJAK, 1947<br />
Alojzij REHAR, 1950<br />
Peter SEKLJIČ, 1964<br />
Roman SKALE, 1969<br />
Stanislav SKORNŠEK, 1969<br />
Rafko SRŠA, 1965<br />
Janko STROPNIK, 1966<br />
Jože STROPNIK, 1968<br />
Janez STVARNIK, 1968<br />
Ivan ŠPEH, 1966<br />
Danijel URBANC, 1965<br />
Bogdan URH, 1961<br />
Viktor URŠNIK, 1964<br />
Martin VERBIČ, 1947<br />
Marijan VERTAČNIK, 1969<br />
Tedej ZAGORIČNIK, 1968<br />
Vojko ŽAGAR, 1957<br />
Bojan ŽIŽEK, 1959<br />
VIII. spominski znak stražnice 1991 -<br />
posmrtno<br />
prejmejo:<br />
Gabrijel JEVŠNIK<br />
Stanko KONEČNIK<br />
Martin KUGONIČ<br />
IX. spominski znak enote <strong>za</strong> posebne<br />
namene 1990–1991<br />
prejmejo:<br />
Matej ATELŠEK, 1970<br />
Radovan BABIČ, 1969<br />
Franc BANDALO, 1960<br />
Mitja BRENKO, 1964<br />
Zvonko BREZNIKAR, 1969<br />
Stanko CMEREŠEK, 1968<br />
Davorin ČEBULJ, 1969<br />
Franc ČEBULJ, 1962<br />
Srečko ČEGOVNIK, 1965<br />
Gorazd ČREŠNAR, 1961<br />
Branko DERVODEL, 1956<br />
Milan DLOPST, 1960<br />
Boštjan EBERLINC, 1969<br />
Milko FAJFAR, 1957<br />
Bojan FERK, 1962<br />
David FERK, 1967<br />
Boris GAŠPER, 1964<br />
Roman GOLOB, 1970<br />
Albert GRABNER, 1956<br />
Andrej GRADIŠNIK, 1963<br />
Dušan GRADIŠNIK, 1969<br />
Primož GREGOR, 1968<br />
Stanislav GRL, 1955<br />
Srečko GROBELNIK, 1958<br />
Albert GROEGL, 1960<br />
Tomaž HARTMAN, 1969<br />
Andrej HERMAN, 1965<br />
Peter HOBER, 1968<br />
Tomaž HOMER, 1966<br />
Drago HORJAK, 1949<br />
Tomaž HRNČIČ, 1968<br />
Robert JAMNIK, 1965<br />
Tomaž JAVORNIK, 1968<br />
Blaž JELEN, 1967<br />
Bogdan JELEN, 1969<br />
Tomo JESENIČNIK, 1964<br />
Iztok JEŽ, 1969<br />
Milan JURKOVIČ, 1967<br />
Branko KELENC, 1966<br />
Branko KLENOVŠEK, 1963<br />
Silvo KNUPLEŽ, 1967<br />
Srečko KOKOT, 1966<br />
Milan KOLAR, 1965<br />
Rok KOLAR, 1959<br />
Branko KOLMANČIČ, 1967<br />
Danilo KOREN, 1956<br />
Janko KOS, 1970<br />
Edvard KOTNIK, 1964<br />
Tomaž KOTNIK, 1970<br />
Bogdan KOVAČ, 1954<br />
Edvard KREBS, 1966<br />
Tomaž KRISTAN, 1961<br />
Jure KUMER, 1966<br />
Drago KUNC, 1961<br />
Marjan LEDINEK, 1970<br />
Bernard LIPOVNIK, 1966<br />
Maksimiljan LORENC, 1963<br />
Drago LOVRENČIĆ, 1969<br />
Bojan LUPUH, 1970<br />
Andrej MALOVŠEK, 1970<br />
Stanislav MIHEV, 1957<br />
Edvard MOTALN, 1962<br />
Ljubo OGOREVC, 1953<br />
Edvard OSOJNIK, 1959<br />
Robert OSRAJNIK, 1959<br />
Jože PAULIČ, 1965<br />
Srečko PERNEK, 1958<br />
Anton PESJAK, 1963<br />
Bojan PITINO, 1969<br />
Dušan PLANINC, 1962<br />
Milan PLESEC, 1963<br />
Robert PODGORNIK, 1964<br />
Peter PODLESEK, 1962<br />
Slavko PODLINŠEK, 1964<br />
Peter PODRIČNIK, 1969<br />
Anton POGOREVČNIK, 1962<br />
Jožef POLANŠEK, 1950<br />
Franjo PORI, 1964<br />
Karli PRAPROTNIK, 1969<br />
Zoran PRATNEKER, 1966<br />
Vilko PREDIKAKA, 1962<br />
Matjaž PRISLAN, 1969<br />
Iztok PŠENIČNIK, 1970<br />
Franc PUŠNIK, 1956<br />
Marko PUŠNIK, 1967<br />
Viktor PUŠNIK, 1969<br />
Anton RANDL, 1967<br />
Danilo REZAR, 1961<br />
Rajko ROBNIK, 1953<br />
Aleksander SAKELŠEK, 1969<br />
Stanko SIHER, 1969<br />
Damijan SKOBIR, 1960<br />
Janez SLATINEK, 1969<br />
Stanislav STRAŽIŠNIK, 1957<br />
Darjo ŠISERNIK, 1970<br />
Franjo ŠTERN, 1964<br />
Smiljan ŠTRUC, 1962<br />
Vitomir ŠTRUC, 1957<br />
Dejan TKALEC, 1969<br />
Peter TOMŠE, 1966<br />
Igor TRUPEJ, 1960<br />
Vinko URNAT, 1951<br />
Ivan VAUČE, 1958<br />
Bojan VEHOVEC, 1959<br />
Janez VERHNJAK, 1951<br />
Branko VEZONIK, 1964<br />
Marjan VIDERMAN, 1953<br />
Pavel VIPOTNIK, 1967<br />
Roman VONČINA, 1965<br />
Danilo VOVK, 1965<br />
Anton VUČKO, 1955<br />
Rok ZAGERNIK, 1948<br />
Robert ZAPEČNIK, 1970<br />
Milan ŽAŽE, 1962<br />
X. spominski znak enote <strong>za</strong> posebne<br />
namene 1990–1991 – posmrtno<br />
prejmeta:<br />
Ivan REČNIK<br />
Milan SUDAR<br />
XI. spominski znak tajna skladišča 1991<br />
prejmejo:<br />
Konrad BEZJAK, 1937<br />
Anton CIFER, 1953<br />
Jožef ČREŠNAR, 1954<br />
Franc DOBNIK, 1946<br />
Viljem DONAU, 1941<br />
Miran FRANC, 1956<br />
Konrad GORENŠEK, 1937<br />
Anton JELENKO, 1958<br />
Mihael KOTNIK, 1947<br />
Franc LAMOVŠEK, 1947<br />
Viktor LAZNIK, 1944<br />
Marijan MAGDIČ, 1964<br />
Zdravko MOLIČNIK, 1953<br />
Milan OCEPEK, 1947<br />
Milan OŠEP, 1962<br />
Štefan PAVLIČ, 1961<br />
Ciril REBERNAK, 1939<br />
Friderika REBERNAK, 1945<br />
Andrej REISER, 1962<br />
Franc SEREC, 1943<br />
Bogdan ŠTRUC, 1960<br />
Marijan TURJAK, 1955<br />
Jožef VOŠANK, 1957<br />
Stanislav VUČKO, 1942<br />
XII. spominski znak tajna skladišča 1991 –<br />
posmrtno<br />
prejme:<br />
Viljem PUST<br />
Številka: 094-5/2009-16<br />
Datum: 5. 5. 2009<br />
Dr. Ljubica JELUŠIČ<br />
MINISTRICA<br />
18
Možnost <strong>za</strong> nadaljevanje častniške poti v Slovenski vojski<br />
Študent Jaka Bizjak:<br />
Za študij <strong>obrambo</strong>slovja sem se odločil že v srednji šoli. V prvem letniku sem opravil<br />
vojaško prakso 1 in v drugem nadaljeval študij po vojaškem modulu. Vojaška praksa je<br />
iz letnika v letnik bolj <strong>za</strong>nimiva, saj se vsebine dopolnjujejo in postajajo bolj <strong>za</strong>pletene.<br />
Vojaška praksa 1 je bila namenjena osnovnemu seznanjanju z vojaškim orožjem in<br />
spoznavanju vojaškega življenja ter osnovnih pravil vojaškega vedenja. Na praksi 2<br />
so se aktivnosti stopnjevale, saj smo imeli že več terenov, predvsem streljanj. Na tretji<br />
vojaški praksi so mi bile <strong>za</strong>nimive predvsem vsebine iz vojaške topografije in orientacije, na <strong>za</strong>dnji pa je<br />
velik poudarek namenjen taktiki oddelka in skupine, pri čemer se izmenjujemo v vlogi poveljujočih. Če<br />
mi bo letos uspelo diplomirati, bom jeseni že <strong>za</strong>čel šolanje na Šoli <strong>za</strong> častnike, saj imam opravljen izbor.<br />
Zadovoljen sem, da sem se odločil <strong>za</strong> študij <strong>obrambo</strong>slovja po vojaškem modulu, saj mi daje možnost <strong>za</strong><br />
lažje nadaljevanje častniške kariere v Slovenski vojski.<br />
Študentka Jasmina Vouri:<br />
Opažam, da inštruktorji SV vsako leto več pričakujejo od nas. Med kandidati smo<br />
tudi štiri dekleta, ki smo v povsem enakopravnem položaju kot fantje, <strong>za</strong>to pri delu<br />
med nami ni večjih razlik. Terenske aktivnosti so <strong>za</strong> nas verjetno nekoliko <strong>za</strong>htevnejše,<br />
vendar pri tem nimamo večjih težav, saj si med seboj pomagamo. Ta vojaška praksa<br />
me še posebej <strong>za</strong>nima, saj opravljamo tudi vloge poveljnikov skupin in oddelkov.<br />
V Šolo <strong>za</strong> častnike letos ne bom šla, saj nameravam še letos vpisati magisterij na<br />
<strong>obrambo</strong>slovju, potem pa končati še študij vojaške logistike v Celju. Moji pogledi na študij <strong>obrambo</strong>slovja<br />
po vojaškem modulu so se nekoliko spremenili, vendar mi ni žal, da sem se odločila <strong>za</strong> to smer. Opazi se,<br />
da smo prva generacija vojaškega modula <strong>obrambo</strong>slovja in da nekatere stvari še niso utečene.<br />
Nadaljevanje s 16. strani<br />
Pred Šolo <strong>za</strong> častnike še izbor<br />
Vojaška praksa obsega številne terenske aktivnosti,<br />
<strong>za</strong>to se vsako leto nekaj študentk in študentov odloči<br />
<strong>za</strong> prehod na splošni modul študija <strong>obrambo</strong>slovja.<br />
V prvi generaciji se je <strong>za</strong> študij vojaškega modula<br />
odločilo 59 študentov <strong>obrambo</strong>slovja, od katerih<br />
jih je zdaj ostalo le še 17. Razlogi <strong>za</strong> tako velik osip<br />
so različni. Številni študentje med vojaško prakso<br />
spoznajo, da vojaški poklic <strong>za</strong>nje ni ustrezen, ali pa<br />
morajo študij po programu vojaškega modula prekiniti<br />
<strong>za</strong>radi obnovitve starih poškodb. V teh primerih<br />
študentje nadaljujejo študij po splošnem modulu.<br />
Študentom vojaški modul pomeni priložnost <strong>za</strong><br />
lažjo <strong>za</strong>poslitev v SV, saj se uspešno opravljena<br />
vojaška praksa 1 in 2 priznata kot opravljena prva<br />
fa<strong>za</strong> temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja<br />
(TVSU), vojaški praksi 3 in 4 pa kot druga fa<strong>za</strong> TVSU,<br />
kar je pogoj <strong>za</strong> vsakršno <strong>za</strong>poslitev v SV. Diplomanti<br />
vojaškega modula <strong>obrambo</strong>slovja morajo po končanem<br />
študiju uspešno opraviti še izbor, nato pa lahko<br />
<strong>za</strong>čnejo šolanje na Šoli <strong>za</strong> častnike.<br />
Od osnovnih veščin do taktike skupin<br />
in oddelkov<br />
Študentje med vojaško prakso spoznajo tako<br />
prednosti kot nekatere dodatne obremenitve<br />
vojaškega življenja, prav tako se med vojaško<br />
prakso oblikuje kolektiv, ki ga vojska in<br />
vojaško delo <strong>za</strong>nima in ki želi v njej delati tudi<br />
v prihodnje. Poveljnik voda vojaške prakse in<br />
vodja usposabljanja na vojaški praksi 4 poročnik<br />
Študent Andrej Plohl:<br />
Na letošnji praksi študentje opravljamo bolj konkretne voditeljske vloge, saj tudi poveljujemo,<br />
ne pa le izvršujemo povelja inštruktorjev SV. S kolegi sem že marca opravil<br />
izbor, tako da bom oktobra že lahko <strong>za</strong>čel šolanje na častniški šoli, saj svojo poklicno<br />
kariero vidim kot častnik v SV. Moje izkušnje z vojaškim modulom so <strong>za</strong> zdaj dobre,<br />
prav tako mi je všeč sistem vojaških modulov, saj je SV premajhna, da bi <strong>za</strong> šolanje<br />
častniškega kadra vzpostavila svoje izobraževalne zmogljivosti. Vsebine vojaškega<br />
modula <strong>obrambo</strong>slovja so mi <strong>za</strong>nimive, saj se delno dopoljujejo s praktičnim delom na vojaških praksah.<br />
Obramboslovci najbolj pogrešamo, da bi imeli med študijem organizirano tudi športno vzgojo, s katero<br />
bi lahko na vojaške prakse prišli bolje telesno pripravljeni. Za zdaj smo se samoiniciativno organizirali v<br />
društvu študentov <strong>obrambo</strong>slovja, s katerim izvajamo določene športne aktivnosti med tednom.<br />
Tomaž Rogelja iz Centra <strong>za</strong> usposabljanje je<br />
poudaril, da študentje tako preizkusijo vojaško<br />
življenje, ob tem pa pridobijo čim več znanja<br />
in praktičnih vojaških veščin <strong>za</strong> lažji prehod na<br />
Šolo <strong>za</strong> častnike. Študentje med vojaško prakso v<br />
prvih treh letnikih spoznavajo predvsem vojaško<br />
življenje, se seznanijo z osnovnimi nalogami in<br />
veščinami poklicnih vojakov, pravili vojaškega<br />
vedenja ter postrojili in spoznavajo oborožitev<br />
ter opremo in njeno pravilno ter varno uporabo.<br />
Prav tako se seznanijo s taktičnimi postopki<br />
posameznika, pri čemer teoretično znanje, ki ga<br />
pridobijo v učilnici, preizkusijo tudi v praksi na<br />
terenu. Kandidati med terenskimi usposabljanji<br />
bivajo v terenskih razmerah, aktivnosti pa<br />
potekajo od jutra do večera, nekatere vsebine pa<br />
tudi ponoči. Vojaška praksa v <strong>za</strong>dnjem letniku<br />
študija <strong>obrambo</strong>slovja je namenjena predvsem<br />
spoznavanju taktike skupine in oddelka. V okviru<br />
tega kandidati urijo postopke pri patruljiranju,<br />
<strong>za</strong>sedi, napadu in obrambi ognjenega položaja<br />
ter podobno. Prav tako se kandidati preizkusijo<br />
tudi v vlogah poveljnikov skupin in oddelkov.<br />
Students enrolled in the<br />
military module of defence<br />
studies conclude practical<br />
training<br />
On Friday, 29 May 2009, 17 male and female<br />
students in the fourth year of the military<br />
module of defence studies at the Faculty of<br />
Social Sciences concluded their fourth and<br />
last compulsory four weeks of practical training<br />
at the Vipava Training Centre. This is the<br />
first generation to have concluded their defence<br />
studies in compliance with the military<br />
module syllabus. The practical training also<br />
comprised a field exercise. From 18 to 22 May,<br />
the students were at the SAF training area at<br />
Bloška Polica, where, under the supervision<br />
of instructors from the Training Centre, they<br />
got acquainted with general tactical issues of<br />
group- and unit-level cross-country mobility,<br />
practiced combat firing with infantry armaments<br />
and developed group- and unit-level<br />
command-and-control skills.<br />
21
sv 8<br />
iz vojaškega življenja<br />
V Sloveniji na<br />
gorniških pripravah<br />
<strong>za</strong> Afganistan<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Gorska šola SV in Marko Pišlar<br />
Od 10. do 22. maja je na Bohinjski Beli, Karavankah in Soriški planini potekal dvotedenski<br />
tečaj bojevanja v gorskem svetu, ki se ga je ob strokovnem vodstvu inštruktorjev Gorske<br />
šole SV udeležilo 44 pripadnikov oboroženih sil Latvije, 11 pripadnikov nacionalne garde<br />
iz ameriške zvezne države Michigan ter sedem pripadnikov SV. Latvijski in ameriški vojaki<br />
so usposabljanje v slovenskem visokogorju izkoristili tudi <strong>za</strong> priprave pred napotitvijo na<br />
mirovno misijo v Afganistan. Udeleženci tečaja so se seznanili z osnovno gorniško opremo,<br />
tehnikami in taktiko gibanja in bojevanja v gorskem svetu ter tehnikami premagovanja<br />
naravnih ovir. Kot je pojasnil vodja usposabljanja stotnik Marko Rupar iz Gorske šole SV,<br />
so takšni tečaji poleg seznanjanja z osnovami vojaškega gorništva in tehnikami ter taktiko<br />
bojevanja v gorskem svetu tudi odlična priložnost <strong>za</strong> medsebojno izmenjavo izkušenj in<br />
znanja tet krepitev odnosov med pripadniki tujih oboroženih sil.<br />
Priložnost <strong>za</strong> preverjanje<br />
povezljivosti s tujimi vojskami<br />
Gorska šola SV že več let pripravlja,<br />
organizira in izvaja usposabljanja<br />
iz vojaškega gorništva<br />
ter taktike bojevanja v gorskem<br />
svetu v poletnem in zimskem<br />
času <strong>za</strong> številne pripadnike tujih<br />
oboroženih sil na podlagi programov<br />
dvostranskih sodelovanj<br />
SV z oboroženimi silami tujih<br />
držav. Načelnik Gorske šole SV<br />
podpolkovnik Boštjan Blaznik<br />
je povedal: »Pri usposabljanju,<br />
ki ga v Gorski šoli izvajamo,<br />
se nam pogosto ponuja tudi<br />
priložnost, da preverimo našo<br />
stopnjo povezljivosti z metodami<br />
in tehnikami tujih oboroženih sil.<br />
Delo v večnacionalnem okolju je<br />
še toliko bolj kompleksno, ker poteka<br />
v <strong>za</strong>htevnem gorskem svetu.<br />
Pri doseganju ciljev usposabljanja<br />
se po besedah podpolkovnika<br />
Blaznika najbolj osredotočijo na<br />
<strong>za</strong>četno usposobljenost enote<br />
in njene pričakovane naloge.<br />
Programe usposabljanja Gorske<br />
šole so toliko razvili, da jih lahko<br />
zelo učinkovito prilagodijo posebnim<br />
potrebam enot. Pri tovrstnih<br />
usposabljanjih tujih oboroženih<br />
sil zelo veliko pozornosti namenjajo<br />
tudi varnostnim <strong>za</strong>htevam<br />
in analizi usposabljanja, saj je<br />
prav učenje iz izkušenj eno glavnih<br />
orodij <strong>za</strong> razvoj kakovosti.<br />
Od osnov vojaškega gorništva<br />
do taktične vaje<br />
Program tečaja, ki so ga prilagodili<br />
potrebam latvijske vojske, so<br />
v Gorski šoli razdelili v dva dela.<br />
V prvem delo so tečajniki prvi<br />
teden pridobili osnovno gorniško<br />
znanje, ki ga potrebujejo <strong>za</strong> preživetje<br />
in gibanje v gorskem svetu,<br />
nato pa so drugi teden pridobljeno<br />
znanje in veščine preizkusili<br />
še na taktični vaji. Vodja taktične<br />
vaje poročnik Bernard Polanec<br />
iz Gorske šole SV je poudaril, da<br />
tečajniki sicer imajo izkušnje iz<br />
taktike na manevrskem terenu,<br />
ne pa tudi iz taktike in tehnike<br />
premikanja ter bojevanja v gorskem<br />
svetu, <strong>za</strong>to je bil poudarek<br />
tečaja predvsem na orientaciji,<br />
uporabi posebne gorniške opreme<br />
ter sposobnostih preživetja v<br />
gorskem svetu glede na teren in<br />
vremenske razmere. Prvi del tečaja<br />
je potekal v okolici Bohinjske<br />
22
Bele in Karavank, drugi del pa na<br />
Soriški planini. V prvem tednu<br />
so tečajniki spoznali osnove<br />
vojaškega gorništva in gorniške<br />
opreme, tehnike spuščanja po<br />
vrvi in izdelave prehoda čez<br />
naravne ovire s pomočjo vrvne<br />
ograje ter žičnice. Nato so odšli<br />
na dvodnevni pohod v Karavanke,<br />
kjer so tudi bivakirali na prostem.<br />
Drugi teden so <strong>za</strong>čeli z izvedbo<br />
taktične vaje, v okviru katere so<br />
se najprej premaknili na Soriško<br />
planino, nato pa <strong>za</strong>čeli priprave<br />
na taktično vajo. Po izdaji povelja,<br />
ki je vsebovalo tudi informacije o<br />
posebnostih terena, vremenskih<br />
razmerah in položaju ter stanju<br />
nasprotnikovih in lastnih sil, so<br />
sprejeli odločitev, na podlagi<br />
katere so izvedli taktično vajo.<br />
Kot je povedal poročnik Polanec,<br />
so enoto razdelili v dva voda, pri<br />
čemer je en vod izbral smer, ki je<br />
bila fizično bolj <strong>za</strong>htevna, ob tem<br />
pa je moral izdelati še žičnico <strong>za</strong><br />
prehod čez vodno oviro. Voda<br />
sta nadaljevala pot do patruljne<br />
baze in potem naprej izvidovala.<br />
Ob koncu prvega dne taktične<br />
vaje so pripravili načrt napada na<br />
utrjeno točko, ki je bila opredeljena<br />
v povelju. Drugi dan so<br />
morali napasti utrjeno točko in<br />
<strong>za</strong>varovati območje, poleg tega pa<br />
Major Ilmars Lejinš:<br />
Tečaj bojevanja v Sloveniji<br />
bi ocenil kot zelo<br />
koristen, saj so gorniško<br />
znanje in veščine<br />
nujni, ker je Afganistan<br />
zelo gorata država,<br />
<strong>za</strong>to je dobro, da so pripadniki<br />
mirovnih sil dobro pripravljeni tudi<br />
na morebitno bojevanje v gorskem<br />
svetu.<br />
so se morali premaknili in vzpostaviti<br />
opazovalnico <strong>za</strong> naslednjo<br />
predvideno točko napada. Napad<br />
so izvedli tretji dan, pri čemer so<br />
napadli utrjen objekt na Soriški<br />
planini, pregledali in <strong>za</strong>varovali<br />
širše območje in tako končali taktično<br />
vajo. Po izvedenih aktivnostih<br />
so opravili še krajšo analizo,<br />
nato pa naslednji dan v Vojašnici<br />
Bohinjska Bela še <strong>za</strong>ključno analizo,<br />
ki je poka<strong>za</strong>la, kje so največje<br />
pomanjkljivosti. Tečajniki so uporabljali<br />
svojo uniformo, obutev in<br />
opremo, razen posebne gorniške,<br />
ki so jo <strong>za</strong>dolžili v Gorski šoli SV,<br />
<strong>za</strong>to so lahko njeno uporabnost<br />
in ustreznost preizkusili v visokogorskih<br />
razmerah. Vodja usposabljanja<br />
stotnik Rupar je pojasnil,<br />
da so predvsem Latvijci imeli<br />
težave s čevlji, ki se niso izka<strong>za</strong>li<br />
kot najbolj primerni, prav tako<br />
je <strong>za</strong> vse tečajnike velik problem<br />
predstavljala pitna voda, saj je na<br />
prvi teren niso vzeli dovolj. Težav<br />
s poškodbami, razen tistih, ki so<br />
posledica starih poškodb, ni bilo.<br />
Na tečaju več kot 50 tečajnikov<br />
iz Latvije, ZDA in Slovenije<br />
Tečaja bojevanja v gorskem<br />
svetu se je udeležilo 44 pripadnikov<br />
oboroženih sil Latvije,<br />
11 pripadnikov nacionalne<br />
garde iz ameriške zvezne države<br />
Michigan in sedem pripadnikov<br />
Slovenske vojske, od tega pet iz<br />
izvidniškega voda 10. MOTB ter<br />
po eden iz enote <strong>za</strong> protokol in<br />
132. gorskega bataljona. Latvijski<br />
in ameriški vojaki so usposabljanje<br />
v slovenskem visokogorju<br />
izkoristili tudi <strong>za</strong> priprave pred<br />
napotitvijo na mirovno misijo<br />
v Afganistan, kamor bodo<br />
julija oziroma decembra odšli <strong>za</strong><br />
V Sloveniji dobre razmere <strong>za</strong> usposabljanje<br />
Stotnik David Huber:<br />
Na tečaju sodelujem kot vodja skupine pripadnikov<br />
nacionalne garde iz ameriške zvezne države Michigan.<br />
Tu smo na pripravah pred julijsko napotitvijo v<br />
Afganistan. V Sloveniji sem prvič, dežela je lepa, prav<br />
tako gore, v katerih so zelo dobre razmere <strong>za</strong> usposabljanje<br />
iz vojaškega gorništva. Kot pripadnik ameriške<br />
vojske sem dvakrat že sodeloval na misiji v Iraku, julija pa grem prvič v<br />
Afganistan. Slovenski inštruktorji so zelo profesionalni, izkušeni in se<br />
dobro znajdejo v vseh razmerah. Na splošno smo dobro telesno pripravljeni,<br />
<strong>za</strong>to na tečaju nismo imeli nikakršnih težav, prav tako tudi ne<br />
telesnih poškodb. Tudi oprema, ki smo jo prinesli s seboj, se je izka<strong>za</strong>la<br />
kot ustrezna. Sodelovanje z latvijskimi kolegi je <strong>za</strong> zdaj odlično in upam,<br />
da bo tako tudi na misiji v Afganistanu. Po vrnitvi v domovino me čaka<br />
še nekaj priprav, nato pa odhod na misijo v Afganistan.<br />
Vojak Armands Šupstiks:<br />
Na mirovno misijo v Afganistan odhajam decembra.<br />
V okviru skupine <strong>za</strong> opazovanje (MOT) bom opravljal<br />
nalogo strelca na puškomitraljezu oziroma bom<br />
delal kot voznik. Sem pripadnik 1. pehotnega bataljona<br />
latvijske vojske. Tečaj iz vojaškega gorništva<br />
je zelo <strong>za</strong>nimiv, hkrati mi bodo pridobljeno znanje<br />
in izkušnje koristili v poklicnem kot tudi <strong>za</strong>sebnem življenju. Tečaj je<br />
bil vsebinsko <strong>za</strong>nimiv in dobro <strong>za</strong>snovan, saj se je težavnost postopno<br />
stopnjevala. To je predvsem pomembno <strong>za</strong> pripadnike latvijske<br />
vojske, ki prihajamo iz države, kjer ni gora, saj je najvišji vrh v Latviji<br />
na nadmorski višini 311 metrov. Na mirovni misiji v Afganistanu sem že<br />
sodeloval lani, ko sem opravljal nalogo vezista.<br />
Vojak Matej Sardoč:<br />
Na tečaju sodelujem še s petimi kolegi iz izvidniškega<br />
voda 10. MOTB. S programom tečaja sem<br />
<strong>za</strong>dovoljen, lahko pa bil še malo daljši, da bi osvojeno<br />
znanje lahko še bolj utrdili v praksi. Dobro je, da<br />
smo bili na tečaju skupaj z latvijskimi in ameriškimi<br />
vojaki, saj delo v mednarodnem okolju mirovnih<br />
misij navadno <strong>za</strong>hteva sposobnosti <strong>za</strong> sodelovanje s pripadniki tujih<br />
oboroženih sil. Kot pripadnik SV sem že deloval na misiji na Kosovu,<br />
lani pa sem se vrnil iz Čada. Prepričan sem, da mi bo vse znanje s<br />
tega tečaja nekoč koristilo, predvsem če bom odšel v Afganistan, ki<br />
je izrazito gorata država. Težav s telesno kondicijo na tečaju nisem<br />
imel, saj imamo v izvidniškem vodu veliko rednih terenskih aktivnosti<br />
in usposabljanj.<br />
devet mesecev. Vodja skupine<br />
pripadnikov latvijskih oboroženih<br />
sil major Ilmars Lejinš je<br />
poudaril, da na tečaju sodelujeta<br />
skupini vojakov iz Latvije. V prvi<br />
so pripadniki, ki bodo v okviru<br />
operativnih skupin <strong>za</strong> mentorstvo<br />
in pove<strong>za</strong>vo (Operational<br />
Mentoring Liasion Team –<br />
OMLT) odgovorni <strong>za</strong> urjenje,<br />
usposabljanje in mentorstvo<br />
enot afganistanske nacionalne<br />
vojske. V skupini bodo pripadniki<br />
oboroženih sil Latvije in ZDA.<br />
Druga skupina latvijskih vojakov<br />
bo v okviru skupine <strong>za</strong> opazovanje<br />
(Military Observation<br />
Team – MOT) v Afganistanu od<br />
decembra patruljirala po terenu,<br />
opazovala in zbirala informacije.<br />
Major Lejinš je tečaj bojevanja v<br />
Sloveniji ocenil kot zelo koristen,<br />
saj so gorniško znanje in veščine<br />
nujni, ker je Afganistan zelo<br />
gorata država, <strong>za</strong>to je dobro, da<br />
so pripadniki mirovnih sil dobro<br />
pripravljeni tudi na morebitno<br />
bojevanje v gorskem svetu.<br />
23
sv 8<br />
strokovne teme<br />
V domovini Furov<br />
Besedilo: mag. Tanja Perko<br />
Leta 2006 smo v reviji Slovenska vojska v drugi številki objavili članek mag.<br />
Tanje Perko z istim naslovom (http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/<br />
revija_sv/2006/sv06_02.pdf). Članek je takrat nastal <strong>za</strong>radi katastrofalnih<br />
razmer v <strong>za</strong>hodni sudanski pokrajini, na katere je nekaj tednov prej opozoril<br />
takratni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek s pobudo <strong>za</strong> Darfur. Razmere<br />
v pokrajini se po ocenah mednarodnih nevladnih organi<strong>za</strong>cij kljub različnim<br />
mednarodnim posredovanjem vse bolj <strong>za</strong>ostrujejo, <strong>za</strong>to smo mag. Perko prosili,<br />
da bralcem revije predstavi <strong>za</strong>dnje dogodke.<br />
Letos poznavalci razmer v Darfurju pričakujejo<br />
najintenzivnejše boje v <strong>za</strong>dnjih<br />
letih. Človekoljubne organi<strong>za</strong>cije trdijo, da<br />
se neposredno nasilje stopnjuje. Marca je<br />
mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo<br />
<strong>za</strong>porni nalog <strong>za</strong> sudanskega predsednika<br />
Omarja al Baširja <strong>za</strong>radi vojnih zločinov in<br />
zločinov proti človeštvu v Darfurju. To je<br />
prvič v zgodovini, da je sodišče ukrepalo<br />
proti predsedniku države, ko je ta še na<br />
oblasti. Zaporni nalog je mednarodno javnost<br />
razdvojil, sudanska vlada pa je v znak<br />
protesta iz države izgnala šestnajst največjih<br />
mednarodnih človekoljubnih organi<strong>za</strong>cij,<br />
<strong>za</strong>radi česar so v begunskih taboriščih<br />
pošle <strong>za</strong>loge hrane, vode, zdravil in šotorov.<br />
Človekoljubne organi<strong>za</strong>cije so namreč<br />
<strong>za</strong>gotavljale zdravstveno oskrbo <strong>za</strong> 840.000<br />
ljudi, več kot milijon beguncev pa oskrbovale<br />
s hrano. Iz taborišč že poročajo o izbruhih<br />
meningitisa, <strong>za</strong>radi česar bi bilo nujno treba<br />
takoj cepiti 88.000 beguncev. V <strong>za</strong>dnjih<br />
tednih so se spopadi okrepili, napadi na<br />
begunce so pogostejši in genocid v Darfurju<br />
se nadaljuje, <strong>za</strong>to naj bi vsak dan življenje<br />
izgubilo tudi do petsto ljudi.<br />
Fotografija: Holocaust Museum Houston<br />
24
Humanitarna katastrofa stoletja<br />
V skoraj šestih letih etnične in politične vojne<br />
je v spopadih med uporniki ter sudanskimi<br />
vladnimi silami v Darfurju po podatkih<br />
Združenih narodov umrlo do 300.000 ljudi.<br />
Približno 2,7 milijona ljudi je moralo <strong>za</strong>pustiti<br />
domove, od teh pa jih je približno 100.000<br />
umrlo, večinoma <strong>za</strong>radi pomanjkanja hrane.<br />
V Darfurju se nasilje stopnjuje, vzroki <strong>za</strong>nj pa<br />
so vsaj štirje, in sicer zemlja, plemenski spori,<br />
politika ter ideologija. Morija na jugu Sudana,<br />
v regiji, ki je velika približno toliko kot<br />
Francija, je bila najmnožičnejša v letih 2003 in<br />
2004. Poboji in napadi so se razširili tudi čez<br />
mejo v Čad, kjer so begunska taborišča. Širitev<br />
spopada čez mejo je povzročila dodatnih<br />
17.000 žrtev med prebivalci vzhodnega Čada.<br />
Vsak dan naj bi glede na ocene strokovnjakov<br />
umrlo več sto ljudi. Po posredovanju mednarodne<br />
skupnosti z imenovanjem afriških<br />
mirovnih sil, in sicer Afriške unije, po ekonomskih<br />
ukrepih in pozivih uradni sudanski vladi<br />
se je nasilje le navidezno nekoliko umirilo,<br />
toda vojaške sile, tudi Evropske unije, niso<br />
bile dovolj učinkovite in največja humanitarna<br />
katastrofa 21. stoletja se je nadaljevala.<br />
Udeležene oborožene skupine in politične<br />
stranke so se razdrobile ter pomnožile. Nasilje<br />
je spet doseglo vrhunec leta 2008 in od takrat<br />
so pod nenehnim pritiskom celo mednarodne<br />
človekoljubne organi<strong>za</strong>cije, njihovo osebje pa<br />
je v nenehni nevarnosti. Napadi vladnih in<br />
uporniških (para)vojaških skupin se nadaljujejo<br />
ne le na begunce, temveč tudi na pripadnike<br />
humanitarnih organi<strong>za</strong>cij in mirovnike. »Za<br />
<strong>za</strong>ščito beguncev je svet pooblastil Afriško<br />
unijo (AU), hkrati pa ji ni dal moči <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito,«<br />
je dejala predstavnica Mednarodne organi<strong>za</strong>cije<br />
<strong>za</strong> begunce. Afriški uniji, ki izvaja operacijo<br />
v okviru mandata ZN, primanjkuje predvsem<br />
sil <strong>za</strong> opravljanje operacije, sicer pa, kot trdijo<br />
poročila EU, sedanje sile nimajo niti dovolj izkušenj<br />
<strong>za</strong> izvajanje operacij vzdrževanja miru.<br />
Težava je tudi v precej nejasnem mandatu<br />
operacije in slabi logistični podpori, predvsem<br />
gorivu <strong>za</strong> helikopterje, kar je močno vplivalo<br />
na oskrbovanje sil ter begunskih centrov s<br />
pomočjo. Poseben problem je območje meje<br />
s Čadom, kjer so razmere <strong>za</strong>radi prehajanja<br />
in prepletanja uporniških skupin na mejnem<br />
območju precej nejasne.<br />
Umik Evropske unije<br />
in prihod Združenih narodov<br />
Evropska unija je misijo v Čadu in<br />
Srednjeafriški republiki, največjo vojaško<br />
operacijo v svoji zgodovini, <strong>za</strong>čela marca lani.<br />
Misija Euforja je bila odgovorna predvsem <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito beguncev in humanitarnih delavcev<br />
vzdolž meje med Sudanom ter Čadom in<br />
Srednjeafriško republiko. Na misiji je sodelovalo<br />
22 držav, med njimi tudi Slovenija,<br />
največ vojakov pa je prispevala Francija. Marca<br />
letos je Evropska unija misijo v Čadu končala,<br />
naloge so prevzele sile Združenih narodov,<br />
misija pa se imenuje Minurcat II. Od 22<br />
držav EU naj bi jih na območju ostalo še šest.<br />
Približno 5200 pripadnikov misije Združenih<br />
narodov Minurcat II bo odgovornih <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
beguncev, ki iz Darfurja vstopajo v Čad, in<br />
<strong>za</strong> razseljene ljudi v Čadu ter Srednjeafriški<br />
republiki. Število mirovnikov ni veliko, če<br />
vemo, da je bilo leta 2005 v Sudanu 8000<br />
pripadnikov mednarodnih mirovnih sil, ki pa<br />
glede na različna poročila k miru in stabilnosti<br />
niso pripomogli toliko, kot bi želeli. Po<br />
ocenah nekaterih strokovnjakov bi že takrat <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotovitev miru in varnosti v državi potrebovali<br />
od 12.000 do 15.000 pripadnikov mirovnih<br />
sil. Te bi morale imeti močan vojaški del in<br />
civilne strokovnjake, usposobljene skladno z<br />
mandatom <strong>za</strong> civilno <strong>za</strong>ščito po VII. poglavju<br />
ustanovne listine OZN. Šele takrat bi se na<br />
krizna območja verjetno lahko vrnile človekoljubne<br />
organi<strong>za</strong>cije, ki so se <strong>za</strong>radi napadov na<br />
osebje s podeželja postopno umaknile v mesto<br />
ali pa so regijo celo (prisilno) <strong>za</strong>pustile.<br />
Čeprav EU z območja umika vojaške sile, je<br />
Evropska komisija marca Sudanu namenila<br />
110 milijonov evrov denarne pomoči. Denar<br />
je namenjen stabili<strong>za</strong>ciji življenjskih razmer<br />
<strong>za</strong> 6,5 milijona pomoči potrebnih ljudi. Več<br />
kot 60 odstotkov tega denarja naj bi šlo v<br />
regijo Darfur <strong>za</strong> pomoč razseljenim ljudem in<br />
spodbudo <strong>za</strong> vrnitev domov. Nekatere nevladne<br />
organi<strong>za</strong>cije, ki si pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> umiritev<br />
razmer v Darfurju, so že izrazile dvom o tem,<br />
da je denarna in materialna pomoč prišla v<br />
prave roke.<br />
Zaporni nalog <strong>za</strong> sudanskega<br />
predsednika<br />
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je marca<br />
izdalo <strong>za</strong>porni nalog <strong>za</strong> sudanskega predsednika<br />
Omarja al Baširja <strong>za</strong>radi vojnih zločinov in<br />
zločinov proti človeštvu v Darfurju. Sudanski<br />
predsednik je med drugim obtožen umorov,<br />
mučenja, posilstev, preganjanja, namernih<br />
napadov na civilno prebivalstvo in ropanja,<br />
vendar pa nalog ne vsebuje obtožbe o genocidu,<br />
kot je to <strong>za</strong>hteval tožilec. V gradivu, ki<br />
ga je pripravilo tožilstvo, po mnenju sodišča<br />
niso navedeni prepričljivi razlogi <strong>za</strong> to, da bi<br />
lahko verjeli, da je sudanska vlada delovala s<br />
posebnim namenom iztrebiti Fure, Masalite in<br />
Zagave. Sodišče je <strong>za</strong>porni nalog posredovalo<br />
Sudanu, državam, ki sodelujejo v ICC, in članicam<br />
Varnostnega sveta Združenih narodov,<br />
aretacijo pa mora opraviti država, v kateri je<br />
obtoženec. Že isti dan po izdaji naloga so na<br />
sudanskem pravosodnem ministrstvu <strong>za</strong>trdili,<br />
da Sudan ne bo sodeloval z mednarodnim<br />
kazenskim sodiščem. Zaporni nalog <strong>za</strong> al<br />
Baširja je prvi, ki ga je sodišče, ki je delo <strong>za</strong>čelo<br />
leta 2002, izdalo proti kakšnemu predsedniku<br />
države, ko je ta še na oblasti. Odločitev<br />
mednarodnega kazenskega sodišča <strong>za</strong> <strong>za</strong>porni<br />
nalog je razdvojila mednarodno javnost, saj je<br />
med drugim Arabska liga na nedavnem vrhu<br />
izrazila solidarnost s Sudanom in ostro <strong>za</strong>vrnila<br />
odločitev mednarodnega sodišča. Izdaja<br />
<strong>za</strong>pornega naloga <strong>za</strong> sudanskega predsednika<br />
tudi po mnenju Rusije predstavlja »nevaren<br />
precedenčni primer v mednarodnih odnosih in<br />
bi lahko imela negativne posledice tako na razmere<br />
znotraj Sudana kot na splošne razmere<br />
v regiji«.<br />
Mnogi opo<strong>za</strong>rjajo na nevarnost ponovnega<br />
poslabšanja varnostnih razmer na meji<br />
s Sudanom kot posledico izdanega naloga.<br />
Sudanska vlada je <strong>za</strong>to že izgnala več tujih nevladnih<br />
človekoljubnih organi<strong>za</strong>cij, med njimi<br />
tudi Zdravnike brez meja.<br />
Pred prvimi »demokratičnimi« volitvami<br />
Parlamentarne in predsedniške volitve so po<br />
nekajkratnem prestavljanju zdaj napovedane<br />
<strong>za</strong> februar 2010. To naj bi bile po dvajsetih<br />
25
sv 8<br />
strokovne teme<br />
letih prve demokratične volitve. Z mednarodno<br />
pomočjo naj bi bile tokratne volitve<br />
transparentne, volili pa bi lahko vsi volivci iz<br />
vseh sudanskih regij, toda tudi z mednarodno<br />
pomočjo pri izvedbi volitev bodo te v Sudanu<br />
težko izvedljive iz več razlogov.<br />
Največji izziv je registracija volivcev. Osebni<br />
dokumenti ne obstajajo, identiteto volivca so<br />
na preteklih volitvah sicer dokazovali z navzočnostjo<br />
vodje klana, ki je potrdil ime, starost,<br />
bivališče in državljanstvo volivca. Nujno<br />
je bilo vedeti ime očeta in starega očeta, toda<br />
<strong>za</strong>radi pogoste uporabe drugih imen so se<br />
volilni imeniki izka<strong>za</strong>li kot povsem neverodostojni.<br />
Imenovanje kandidatov oziroma nominacija<br />
je prav tako težavna. Do zdaj so bili<br />
<strong>za</strong> kandidaturo večinoma <strong>za</strong>htevani le štirje<br />
pogoji, in sicer starost, pismenost, državljanstvo<br />
in denarni polog ali celo plačilo kandidature,<br />
kar je izključilo finančno šibke kandidate.<br />
Obveščanje in izobraževanje volivcev o<br />
pomenu ter izvedbi volitev in izvedba poštene<br />
politične kampanje so v trenutnih razmerah<br />
vprašljivi. Ne na<strong>za</strong>dnje sedanja vlada cenzurira<br />
tako elektronska kot tiskana množična<br />
občila. Med volitvami, ki bodo <strong>za</strong>radi razmer<br />
v državi predvidoma potekale več dni, bodo<br />
najpomembnejši prevoz volivcev, ki živijo na<br />
prometno nerazvitih območjih, volilni imeniki,<br />
v katerih bo predvidoma veliko napak,<br />
štetje glasov in preprečevanje korupcije. »Do<br />
zdaj še nismo imeli poštenih volitev. Ljudje<br />
so glasovali v imenu drugih, možje v imenu<br />
žensk, ki so ostale doma, v volilnem imeniku<br />
so bili ljudje, ki ne obstajajo, in mogoče je bilo<br />
<strong>za</strong>menjati volilni glas,« trdi sudanski volivec.<br />
Zaradi naštetih težav le rutinski mednarodni<br />
nadzor volitev ne bo <strong>za</strong>dostoval. Za izvedbo<br />
transparentnih in demokratičnih volitev bi<br />
bila nujna vključitev mednarodnih ustanov in<br />
strokovnjakov že v priprave in ne le v izvedbo<br />
volitev.<br />
Begunci brez pomoči in povsem nemočni<br />
Večina beguncev, ki ji je uspelo pribežati v<br />
Čad, zdaj živi v begunskih taboriščih pod<br />
vodstvom Organi<strong>za</strong>cije združenih narodov <strong>za</strong><br />
begunce (UNHCR). V taboriščih naj bi dobili<br />
<strong>za</strong>ščito, hrano in osnovno zdravstveno oskrbo,<br />
<strong>za</strong> otroke pa je organizirano izobraževanje.<br />
Čadska vlada je obljubila, da beguncev ne bo<br />
prisilila k vrnitvi v Darfur, hkrati pa beguncev<br />
ne vključuje v okolje in jih niti ne varuje pred<br />
pogostimi vpadi oboroženih skupin. Proti<br />
pogostim napadom na begunska taborišča<br />
so nemočne tudi mednarodne vojaške sile.<br />
Begunska politika ni oblikovana, <strong>za</strong>to je velika<br />
verjetnost, da bodo begunci ostali <strong>za</strong>puščeni v<br />
taboriščih brez dolgoročne rešitve, možnosti<br />
trajnejše naselitve in vključitve v okolje.<br />
Človekoljubne organi<strong>za</strong>cije opo<strong>za</strong>rjajo, da je<br />
šestletno nenehno in intenzivno nasilje pri<strong>za</strong>delo<br />
celotno generacijo otrok, ki po ocenah<br />
strokovnjakov mogoče nikoli ne bodo okrevali.<br />
Otroci v tej regiji trpijo <strong>za</strong>radi fizičnih in<br />
psiholoških posledic, in sicer posilstev, podhranjenosti<br />
ter prisiljenega pridobivanja otrok<br />
vojakov. Vsak mesec <strong>za</strong>radi nasilja in bolezni,<br />
ki bi jih s primernimi zdravili sicer lahko<br />
pozdravili ali celo <strong>za</strong>ščitili pred njimi, umre<br />
na tisoče otrok, mlajših od pet let. Z drugimi<br />
besedami, otroci, mlajši od pet let, so pogosto<br />
izstradani do smrti. Otroci ne morejo dovolj<br />
hitro bežati pred napadalci, <strong>za</strong>to so pogosteje<br />
žrtve napadov, ranjeni in brez zdravniške<br />
pomoči umrejo. Umirajo <strong>za</strong>radi izgube staršev.<br />
Voda je uma<strong>za</strong>na, higienske razmere pa<br />
slabe, <strong>za</strong>to otroci umirajo tudi <strong>za</strong>radi diareje<br />
in griže. Pogosta je malarija, proti kateri bi<br />
lahko pomagale mreže proti komarjem, toda<br />
kam dati podarjene mreže, če ni ne doma ne<br />
postelje. Sirote in otroci brez spremstva so<br />
pogosteje bolni ter tudi nesposobni kakršnega<br />
koli sporazumevanja z drugimi ljudmi.<br />
Deklice, tudi mlajše od deset let, so pogosto<br />
posiljene ali skupinsko zlorabljene. Vsa generacija<br />
otrok je pod velikim stresom, nekateri<br />
ne govorijo, drugi ne morejo spati, neprestano<br />
se bojijo, da jih bo kdo ranil ali ubil. Raziskava<br />
med darfurskimi begunskimi otroci dokazuje,<br />
da so najbolj travmatične izkušnje ugrabitev,<br />
skrivanje, posilstvo, videti posilstvo, smrt<br />
staršev in prisila, da otrok ubije člana družine.<br />
Človekoljubno osebje opo<strong>za</strong>rja, da so otroci<br />
duševno pretreseni in <strong>za</strong>to postajajo vse bolj<br />
nasilni in samouničujoči.<br />
Generacija darfurskih otrok se nič več ne<br />
uči, kako skrbeti <strong>za</strong> zemljo, dom ali družino.<br />
So ogroženi, potrebujejo pomoč in ker je ne<br />
dobijo, so ogroženi njihovo zdravje, njihova<br />
prihodnost in prihodnost celotnega območja.<br />
Tudi če se nasilje med plemeni in vladnimi silami<br />
v Darfurju umiri, <strong>za</strong>radi vsega tega ostaja<br />
vprašanje, kako bo Darfur sploh lahko še kdaj<br />
okreval in ponovno postal kmetijsko, ekonomsko<br />
in družbeno stabilno območje.<br />
Politična nestabilnost, etnične razlike in<br />
pomanjkanje mednarodne pomoči razmere še<br />
dodatno otežujejo.<br />
Kaj lahko naredi humanitarno osebje<br />
in kaj mi?<br />
Darfur je od leta 2003 stalnica v časopisnih<br />
naslovih in besedilih, slike gorečih vasi (na<br />
google earthu namesto darfurskih naselij vidite<br />
ogenj), izgnanih in bežečih ljudi, mučenja in<br />
ubijanja civilistov. Informacije so v svet večinoma<br />
prišle prek humanitarnega osebja in ljudi,<br />
kot je Tomo Križnar. Ne le Križnarjeva zgodba<br />
o priprtju, temveč tudi nedavna ugrabitev treh<br />
članov mednarodne humanitarne organi<strong>za</strong>cije<br />
Zdravnikov brez meja pričata o izpostavljenosti<br />
vsakogar, ki se pojavi na kriznem območju.<br />
Humanitarno osebje je v Darfurju izpostavljeno<br />
izjemnemu psihičnemu in fizičnemu stresu.<br />
Znanstvena raziskava, ki je bila med njimi<br />
opravljena lani, dokazuje izgorelost, travmatične<br />
strese in stisko posameznikov. Na podlagi<br />
raziskave je bilo ugotovljeno, da je <strong>za</strong> ljudi, ki<br />
se odpravljajo na pomoč v Darfur ali sosednje<br />
države, treba organizirati dodatna usposabljanja,<br />
jih še bolje pripraviti na kulturne razlike in<br />
jim neprestano omogočati psihološko oporo.<br />
Potrebe po humanitarnem osebju v Sudanu<br />
so velike, <strong>za</strong>to je ta trenutek samo pri<br />
Organi<strong>za</strong>ciji združenih narodov razpisanih 75<br />
delovnih mest (http://unjobs.org/duty_stations/sudan),<br />
prostovoljce pa iščejo tudi druge<br />
nevladne organi<strong>za</strong>cije.<br />
Ljudem v Darfurju lahko posamezniki pomagamo<br />
tudi drugače. Nekdanjemu predsedniku<br />
RS dr. Janezu Drnovšku je <strong>za</strong> kratko uspelo<br />
aktivirati tako politično kot tudi širšo javnost.<br />
Tudi danes lahko vsak izmed nas prispeva k<br />
poskusu reševanja spopada v Darfurju z majhno<br />
denarno donacijo, nakupom izdelka, katerega<br />
izkupiček bo namenjen Darfurju, prikazom<br />
Križnarjevega filma prijateljem, podpisom<br />
peticije, pritiskom na izvoljenega poslanca v<br />
parlamentu EU itn. Na medmrežnem brskalniku<br />
Google pod geslom how to help Darfur ta<br />
trenutek dobite 583.000 <strong>za</strong>detkov, ki navajajo<br />
mnoge razloge, <strong>za</strong>kaj in ne le kako tudi vi lahko<br />
pomagate, da se bo največja humanitarna<br />
katastrofa čim prej končala.<br />
Viri:<br />
http://www.who.int/disasters/repo/14656.pdf.<br />
Chaikin, J. (2008): Children of Darfur: A vulnerable<br />
population, International journal of nursing practice,<br />
14 (1), 74–77.<br />
Morgos, D., Worden, JW., Gupta, L. (2007):<br />
Psychosocial effects of war experiences among displaced<br />
children in Southern Darfur, Omega-journal of<br />
death and dying, 56(3), 229–253.<br />
Musa, SA., Hamid, AARM. (2008): Psychological problems<br />
among aid workers operating in Darfur, Social<br />
behavior and personality, 36(3), 407–416.<br />
Willis, J., El-Battahani, A., Woodward, P., (2009):<br />
Elections in Sudan: Learning from experience,<br />
Commissioned by the UK Department for<br />
International Development.<br />
In the Land of Darfur<br />
In 2006, our magazine published, in its second<br />
issue, an article with the same title by<br />
the author Tanja Perko (http://www.mors.<br />
si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2006/<br />
sv06_02.pdf). The article was inspired by<br />
the tragic situation in the western Sudanese<br />
province of Darfur, which had been pointed<br />
out some weeks earlier by the then president<br />
of Slovenia, Dr Janez Drnovšek, with his<br />
“The World for Darfur” initiative. According<br />
to international non-governmental organisations,<br />
conditions in the province have<br />
further deteriorated, despite the efforts of<br />
the international community to the contrary.<br />
We asked Ms Perko to analyse the current<br />
situation.<br />
26
strokovne teme<br />
sv 8<br />
Po<strong>za</strong>bljeni Gorski<br />
črni vrt<br />
Pričakovanja <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo<br />
Gorskega Karabaha (2. del)<br />
Samostan Gand<strong>za</strong>sar, simbol Gorskega Karabaha<br />
Besedilo in fotografiji: Rok Zupančič<br />
V prvem delu članka o Gorskem Karabahu, objavljenem<br />
v prejšnji številki revije Slovenska vojska, smo razčlenili<br />
ključne mejnike, ki so <strong>za</strong>znamovali Gorski Karabah in<br />
privedli do nasilja na tem etnično mešanem območju, ter<br />
orisali potek vojne med sprtima Azerbajdžanom na eni<br />
strani in Gorskim Karabahom oziroma Armenijo na drugi.<br />
Opisan potek dogodkov in nekaterih odločitev v prvem delu<br />
je temelj <strong>za</strong> razumevanje drugega dela članka, ki je pred<br />
vami, saj analizira politično-diplomatska pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong><br />
rešitev karabaškega vprašanja od leta 1994, ko sta izčrpani<br />
strani privolili v prekinitev ognja, do <strong>za</strong>dnjih aktualnih<br />
pobud <strong>za</strong> dogovor o Gorskem Karabahu. Poleg tega drugi<br />
del članka analizira razmerje sil in nekatere značilnosti<br />
geopolitičnega okolja, v katerem so trenutno Armenija,<br />
Gorski Karabah in Azerbajdžan, saj je to mogoče celo<br />
ključnega pomena <strong>za</strong> nadaljnji razvoj mirovnega procesa.<br />
Prekinitev sovražnosti in vloga<br />
OVSE<br />
Do prekinitve oboroženih spopadov<br />
je prišlo maja 1994 ob posredovanju<br />
Organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> varnost in sodelovanje<br />
v Evropi (OVSE), takrat enega<br />
redkih <strong>za</strong> obe strani sprejemljivih<br />
posrednikov. Od takrat do danes<br />
se je zvrstilo že kar nekaj mirovnih<br />
posredništev, in sicer ameriških,<br />
ruskih ter drugih, najdejavnejši in<br />
najvztrajnejši z vsemi omejitvami<br />
pa je ostal OVSE oziroma Skupina<br />
Minsk. Čeprav sta državi, potem<br />
ko so vojskujoči odložili orožje,<br />
gospodarsko propadli, je ena stran<br />
lahko razglasila zmago. Armenija<br />
je, kot trdita Saiderman in Ayres<br />
(2008: 81), edina država po padcu<br />
komunizma, v kateri je iredentizem,<br />
torej gibanje <strong>za</strong> priključitev ozemlja<br />
z narodno manjšino k matični<br />
državi, in sicer Gorskega Karabaha k<br />
Armeniji, uspel. Še več, Armenija je<br />
poleg Gorskega Karabaha, ki mednarodnopravno<br />
pripada Azerbajdžanu,<br />
»pridobila« 1 tudi strateško pomemben<br />
kopenski most, Lačinski<br />
koridor, torej ozemlje, ki niti ni del<br />
pokrajine Gorski Karabah, nekdanje<br />
regionalne avtonomne pokrajine<br />
znotraj Azerbajdžana, temveč del<br />
Azerbajdžana (več o tem v Zupančič,<br />
2009).<br />
Skupino Minsk v okviru OVSE so<br />
z namenom, da v glavnem mestu<br />
Belorusije organizira konferenco, na<br />
kateri bi se dogovorili o miroljubni<br />
rešitvi krize, ustanovili že 24. marca<br />
1992. Do danes taka konferenca še<br />
ni bila sklicana, Skupina Minsk pa<br />
v pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> dosego rešitve<br />
ostaja aktivna vse od takrat (OSCE<br />
2009a). 2 Zaradi spopada nizke<br />
27
sv 8<br />
strokovne teme<br />
Naborniki karabaško-armenske vojske blizu fronte<br />
intenzivnosti, kot lahko rečemo <strong>za</strong><br />
današnje stanje, je Skupina Minsk na<br />
prvi pogled v 17 letih od ustanovitve<br />
pridobila delno nekredibilen status,<br />
vendar tako <strong>za</strong>pletenega spora ob<br />
ne<strong>za</strong>interesiranosti sprtih strani,<br />
omejenih s svojimi političnimi agendami,<br />
ne more rešiti še tako dober<br />
pogajalec. 3 Na politično zbliževanje<br />
med sovražnimi stranmi je treba<br />
vedno, ne le v tem primeru, gledati<br />
tankočutno in se izogibati hitrim<br />
sklepom, češ da določena mednarodna<br />
organi<strong>za</strong>cija ničesar ne naredi.<br />
Diplomacija v tako kompleksnih<br />
primerih namreč poteka stran od<br />
javnosti in, kar je še pomembneje,<br />
postopoma, korak <strong>za</strong> korakom, to<br />
pa je značilno tudi <strong>za</strong> ta spopad.<br />
Kot enega izmed <strong>za</strong>četnih korakov,<br />
o katerem ni veliko <strong>za</strong>pisanega,<br />
lahko obravnavamo <strong>za</strong>četek spravne<br />
politike Armenije do Azerbajdžana,<br />
ki jo je tudi <strong>za</strong>radi pritiska Skupine<br />
Minsk leta 1997 <strong>za</strong>čel, leta 1998 pa<br />
še okrepil, takratni armenski predsednik<br />
Levon Ter-Petrosjan. Zaradi<br />
tega je izgubil predsedniški položaj,<br />
saj je bil predlog neposrednih pogovorov<br />
med Stepanakertom (glavnim<br />
mestom Gorskega Karabaha) in<br />
Bakujem takrat preveč ambiciozen<br />
predlog. Njegovo stališče, da naj<br />
Armenija poskuša pridobiti, kar<br />
lahko, toda kljub temu ščiti interese<br />
Gorskega Karabaha, je bilo kmalu<br />
označeno <strong>za</strong> nacionalno izdajo. Ter-<br />
Petrosjan je pod močnim pritiskom<br />
domače javnosti odstopil, <strong>za</strong> novega<br />
predsednika pa je bil na krilih<br />
iredentizma, da morajo Armenci<br />
v Armeniji in Gorskem Karabahu<br />
ostati združeni, izvoljen Robert<br />
Kočarjan (Saiderman in Ayres, 2008:<br />
86, de Waal, 260–262).<br />
Ob diplomatskih pri<strong>za</strong>devanjih sta<br />
državi vendarle nekoliko (<strong>za</strong>kulisno)<br />
zbližali stališča. Armenski predsednik<br />
Robert Kočarjan je <strong>za</strong>radi<br />
nestabilnosti v domovini in velike<br />
odvisnosti od Ruske federacije želel<br />
urediti odnose z Azerbajdžanom<br />
(toda ne tako, da bi Gorski Karabah<br />
pripadel Azerbajdžanu), podobno pa<br />
tudi azerbajdžanski voditelj Hajdar<br />
Alijev, oče sedanjega predsednika.<br />
Tudi takrat, čeprav so bili blizu dogovora,<br />
so bile nacionalistične smeri<br />
znotraj njunih držav premočne.<br />
Hajdar Alijev je leta 2003 umrl in<br />
spet ni bilo možnosti <strong>za</strong> sklenitev<br />
sporazuma. Razmere v mednarodni<br />
skupnosti, še posebej pa na Kavkazu<br />
in podobnih nestabilnih območjih,<br />
se lahko ob takih dogodkih<br />
spremenijo zelo hitro, čeprav se <strong>za</strong><br />
zdaj zdi, da je spopad <strong>za</strong>mrznjen.<br />
Tako nasilje, kot je bilo na <strong>za</strong>četku<br />
devetdesetih let prejšnjega stoletja,<br />
se ni ponovilo.<br />
Razlogi <strong>za</strong> optimizem<br />
To daje nekaj razlogov <strong>za</strong> optimizem.<br />
Na tem mestu bomo poleg<br />
aktualnih diplomatskih pobud<br />
predstavili še nekaj utemeljitev, ki<br />
so v korist hipotezi, da se spopad v<br />
bližnji prihodnosti ne bo razširil:<br />
– novembra lani sta se azerbajdžanski<br />
in armenski predsednik<br />
Ilham Alijev ter Serž Sarkisjan na<br />
pogovorih z ruskim predsednikom<br />
Dmitrijem Medvedjevem<br />
v dvorcu Meinedorf na obrobju<br />
Moskve <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>la, da bosta rešitev<br />
še naprej iskala po politični in ne<br />
vojaški poti. Čeprav napredka na<br />
pogovorih nihče ni pričakoval,<br />
je pomembno tudi simbolično<br />
sporočilo, saj sta voditelja<br />
Azerbajdžana in Armenije prvič<br />
po letu 1994 podpisala skupen<br />
dokument (Danielyan, 2008);<br />
– januarja letos sta se Alijev in<br />
Sarkisjan vnovič srečala v Zürichu.<br />
Sestanek sta označila <strong>za</strong> tvoren in<br />
se <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>la k nadaljnjemu reševanju<br />
spopada v okviru Skupine<br />
Minsk (OSCE, 2009b);<br />
– azerbajdžanski voditelj Alijev je<br />
v intervjuju <strong>za</strong> rusko televizijo<br />
RTR aprila letos dejal, da razume<br />
pomen Lačinskega koridorja<br />
<strong>za</strong> Armenijo oziroma Gorski<br />
Karabah in da <strong>za</strong> Azerbajdžan<br />
to ni problem. Hkrati je sicer<br />
poudaril tudi nujnost vnovične<br />
vzpostavitve ozemeljske celovitosti<br />
Azerbajdžana in umika armenskih<br />
oboroženih sil iz Gorskega<br />
Karabaha (Musayelyan, 2009);<br />
– v armenskem mestu Gyumri, le<br />
malo oddaljenem od še vedno<br />
<strong>za</strong>prte meje s Turčijo, je rusko<br />
vojaško oporišče s približno 3000<br />
ruskimi vojaki. 4 Ruske oborožene<br />
sile so med drugim razmeščene<br />
tudi na armensko-iranski meji. Po<br />
lanskih dogodkih v Gruziji, ko je<br />
Ruska federacija odločno <strong>za</strong>ščitila<br />
tisto, kar razume kot svoje nacionalne<br />
interese, in <strong>za</strong>radi močne<br />
ruske vojaške navzočnosti je malo<br />
verjetno, da bi se Azerbajdžan<br />
odločil <strong>za</strong> vojaško operacijo <strong>za</strong><br />
osvoboditev Gorskega Karabaha;<br />
– Ruska federacija ni enostransko<br />
na strani Armenije, še posebej v<br />
<strong>za</strong>dnjem času pa računa na vlogo<br />
posrednika med sprtima stranema<br />
o vprašanju Gorskega Karabaha<br />
in se zbližuje z Azerbajdžanom.<br />
Aprila letos se je o prihodnjem<br />
statusu pokrajine azerbajdžanski<br />
voditelj Alijev pogovarjal z ruskim<br />
predsednikom Medvedjevom<br />
(Gospodinov, 2009). Razlog <strong>za</strong><br />
takšno igro Kremlja je tudi v pomembnosti<br />
azerbajdžanskih energetskih<br />
<strong>za</strong>log <strong>za</strong> Rusko federacijo.<br />
Pesimistične utemeljitve<br />
Na drugi strani je veliko razlogov, ki<br />
govorijo proti hipotezi o izboljšanju<br />
<strong>za</strong>mrznjenega spopada in zbliževanju<br />
stališč:<br />
– Gorski Karabah ostaja še naprej<br />
ena izmed dominantnih tem<br />
azerbajdžanskega in armenskega<br />
političnega prizorišča, še posebej<br />
volilnih kampanj. 5 Razprave o<br />
njem so navadno čustvene in<br />
polne sovražnega govora. Da je<br />
vojaška rešitev kot ena izmed<br />
možnosti <strong>za</strong> razvozlanje karabaškega<br />
gordijskega vozla še vedno<br />
na mizi, je lani med slovenskim<br />
predsedovanjem Evropski uniji<br />
takratnemu zunanjemu ministru<br />
Slovenije Dimitriju Ruplu namigoval<br />
Alijev (Saideman, Ayres, 2008:<br />
86, Lobjakas, 2008);<br />
– obstreljevanja na fronti med<br />
Azerbajdžanom in Gorskim<br />
Karabahom so pogosta (Radio<br />
Free Europe/Radio Liberty, 2008).<br />
Čeprav do osvojitev oziroma<br />
izgub ozemlja ne prihaja, je<br />
občasno kakšna žrtev, kar ne<br />
pripomore h krepitvi <strong>za</strong>upanja;<br />
– sprti strani, še posebej<br />
Azerbajdžan, veliko denarja od<br />
prodaje energentov namenjata <strong>za</strong><br />
oboroževanje, kar povečuje varnostno<br />
dilemo. Državi <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
po podatkih Military Balance<br />
(International Institute for<br />
Strategic Studies, 2009: 165, 167)<br />
namreč namenjata primerljivo, in<br />
sicer Azerbajdžan približno 2,5<br />
odstotka, Armenija pa približno<br />
3,2 odstotka BDP, vendar so absolutne<br />
številke bistveno drugačne.<br />
Armenski obrambni proračun je<br />
leta 2008 znašal 395 milijonov<br />
ameriških dolarjev, azerbajdžanski<br />
pa kar 1,26 milijarde dolarjev<br />
oziroma več kot trikrat več. Letos<br />
naj bi v Azerbajdžanu <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
porabili kar dve milijardi dolarjev,<br />
kar tehtnico še bolj prevesi na<br />
stran Azerbajdžana;<br />
– Azerbajdžan prednjači ne le po<br />
izdatkih <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, temveč tudi<br />
po številu vojakov in oborožitvi.<br />
V nadaljevanju so predstavljeni<br />
nekateri podatki o oborožitvenih<br />
sistemih, najprej <strong>za</strong> Azerbajdžan,<br />
potem <strong>za</strong> Armenijo – število<br />
(aktivnih) vojakov: 65.000/42.000,<br />
možnost mobili<strong>za</strong>cije v številu<br />
vojakov: 300.000/210.000, število<br />
bojnih tankov: 320/110, 6 oklepni<br />
transporterji: 468/136, 7 artilerija:<br />
282/229, lovska letala (v<br />
operativni uporabi): 47/16, jurišni<br />
helikopterji: 15/8 itn. (Military<br />
Balance, 2009: 165–168).<br />
Sklep<br />
Marsikateri naivni ali strokovni opazovalec<br />
se pogosto ne more upreti<br />
28
skušnjavi po napovedovanju dogodkov.<br />
V mednarodnih odnosih, še<br />
posebej na tako nestabilnih območjih,<br />
kot je južni Kavkaz, je navadno<br />
tako, da se zgodi prav nasprotno,<br />
kot so analitiki in tako imenovani<br />
analitiki napovedali. Ti potem <strong>za</strong><br />
na<strong>za</strong>j ugotavljajo, <strong>za</strong>kaj se stvari, kot<br />
so jih napovedovali, niso zgodile, ali<br />
pa preprosto »po<strong>za</strong>bijo« oziroma<br />
ne omenjajo svojih neuresničenih<br />
napovedi, »kolektivni amneziji« pa<br />
ob prenatrpanosti z novimi dogodki<br />
pogosto podleže tudi javnost. Prav<br />
<strong>za</strong>to v tem sklepnem delu obeh<br />
člankov ne želim ničesar predvidevati,<br />
temveč le povzeti <strong>za</strong>pisano glede<br />
na nekatera dejstva, ki vplivajo in<br />
bodo vplivala na razvoj dogodkov v<br />
Gorskem Karabahu.<br />
Gorski Karabah in ves Kavkaz <strong>za</strong><br />
Rusko federacijo ostaja tako imenovana<br />
bližnja tujina, območje, kjer<br />
ima največja država na svetu svoje<br />
strateške interese, s tem pa tudi<br />
(domnevno) pravico, da nanj vpliva.<br />
Ruski federaciji vloga posrednika v<br />
sporu in nerešen spopad, če mislimo<br />
v kategorijah političnega realizma,<br />
ustre<strong>za</strong>, saj lahko tako onemogoča<br />
vse strani. Obenem je tesno<br />
gospodarsko, politično in vojaško<br />
pove<strong>za</strong>na z Armenijo, v <strong>za</strong>dnjem<br />
času pa se predvsem na energetskem<br />
področju povezuje tudi z<br />
Azerbajdžanom. Ohraniti Armenijo<br />
pod nadzorom je pomembno tudi<br />
<strong>za</strong>radi neposrednega stika z Iranom,<br />
s katerim ima Armenija sicer le<br />
nekaj deset kilometrov meje, ne<br />
na<strong>za</strong>dnje pa Ruska federacija s svojo<br />
navzočnostjo ohranja nadzor nad<br />
armenskimi in azerbajdžanskimi<br />
političnimi elitami, s čimer lahko<br />
posredno omejuje tudi vpliv drugih<br />
regionalnih akterjev. Z rešitvijo spopada<br />
v Gorskem Karabahu bi Ruska<br />
federacija lahko izgubila vzvode<br />
vpliva na državi, <strong>za</strong>to zelo aktivne<br />
vloge Moskve pri tem ni pričakovati,<br />
saj ji dosedanje stanje ustre<strong>za</strong>.<br />
Tudi vloga Združenih držav<br />
Amerike ni <strong>za</strong>nemarljiva. Želijo si<br />
namreč <strong>za</strong>gotoviti nemoten pretok<br />
energetskih virov (ne po<strong>za</strong>bimo,<br />
da stopnjevanje spopada ni v<br />
interesu ZDA, saj poteka naftovod<br />
Baku–Tbilisi–Ceyhan le 20 kilometrov<br />
od Gorskega Karabaha), hkrati<br />
pa ohraniti ravnotežje moči oziroma<br />
omejiti vpliv Ruske federacije. ZDA<br />
imajo sicer zelo dobre odnose<br />
z Azerbajdžanom, podobno kot<br />
Ruska federacija <strong>za</strong>radi energetskih<br />
razlogov. Hkrati se v Washingtonu<br />
<strong>za</strong>vedajo vpliva močne, v ZDA živeče<br />
armenske skupnosti, ki pomembno<br />
vpliva na politiko ZDA do Armenije.<br />
V ospredju ameriških pogledov<br />
proti Kavkazu trenutno ni Gorski<br />
Karabah, temveč še ena pereča<br />
tema, in sicer vprašanje armenskoturških<br />
odnosov. ZDA, še posebej<br />
predsednik Obama, si želijo vnovičnega<br />
odprtja armensko-turške meje,<br />
saj bo to po njihovem mnenju vodilo<br />
k stabili<strong>za</strong>ciji razmer.<br />
Tu so še nekateri pomembni<br />
regionalni akterji, na primer<br />
Turčija in Iran. Za Turčijo je poraz<br />
Azerbajdžana v vojni <strong>za</strong> Gorski<br />
Karabah pomenil veliko frustracijo,<br />
vendar se v spopad <strong>za</strong>radi politične<br />
preračunljivosti neposredno ni vpletala,<br />
čeprav ga je politično in vojaško<br />
podpirala. Zdaj, ko se Armenija in<br />
Turčija politično zbližujeta in je<br />
Azerbajdžan posledično <strong>za</strong>skrbljen,<br />
je turški premier Erdogan pohitel<br />
v Baku izrazit odločno podporo<br />
Azerbajdžancem. Turčija torej pazi,<br />
da se ne bi postavila izrazito na eno<br />
stran, saj od stabilnega Kavka<strong>za</strong> pričakuje<br />
koristi. Naj omenimo še vlogo<br />
Irana, ki veliko izvaža v Armenijo<br />
in si je že pri<strong>za</strong>deval postati<br />
posrednik v sporu ter je leta 1992<br />
celo gostil diplomate sprtih strani.<br />
Iran si <strong>za</strong>radi politične izolacije želi<br />
ohraniti odprto mejo proti severu in<br />
okrepiti stike z Evropo, hkrati pa si<br />
<strong>za</strong>radi želje po stabilni soseščini želi<br />
čimprejšnjo rešitev spora. Realnost<br />
in skoraj konsenzualen pogled mednarodne<br />
skupnosti, da je iransko<br />
bogatenje urana, domnevno pod<br />
pretvezo razvijanja jedrskega orožja,<br />
problem, uradni Teheran oddaljuje<br />
od možnosti, da bi imel aktivno<br />
vlogo pri rešitvi spora.<br />
V vsepove<strong>za</strong>nem, globaliziranem<br />
svetu se rado <strong>za</strong>zdi, da o drugih<br />
vemo skoraj vse in da so <strong>za</strong>to<br />
njihova dejanja predvidljiva ter<br />
racionalna, vendar se je že v času<br />
imama Šamila, Hadžija Murata in<br />
drugih, skoraj mitskih zgodovinskih<br />
osebnosti, ki jih je svetu v svojih<br />
romanih približal Lev Nikolajevič<br />
Tolstoj, o Kavkazu razvilo prepričanje,<br />
da tam živijo iracionalna,<br />
uporna in neukročena ljudstva, ki<br />
se jih preprosto ne da podjarmiti.<br />
Čeprav se mogoče zdi, da karabaški<br />
gordijski vozel <strong>za</strong> zdaj tesno drži,<br />
saj bodo vedenje vodilnih politikov<br />
in utemeljitve v korist pozitivnemu<br />
razvoju dogodkov morda prevesili<br />
tehtnico na stran miru, je vedno<br />
treba računati tudi na možnost iracionalnih<br />
dejanj. To seveda ne velja<br />
le <strong>za</strong> Kavkaz, temveč <strong>za</strong> vso mednarodno<br />
skupnost. Ne po<strong>za</strong>bimo, da je<br />
do lanskega avgusta tudi gruzijski<br />
predsednik Mihail Sakašvili veljal <strong>za</strong><br />
racionalnega, celo predvidljivega, na<br />
Harvardu izšolanega diplomata, ki<br />
se že ne bi odločil <strong>za</strong> nespametno<br />
akcijo ... Pa se je – in presenetil<br />
(skoraj) vse!<br />
1<br />
Formalno gledano Armenija Gorskega<br />
Karabaha ni pridobila oziroma priključila<br />
k matičnemu ozemlju, saj je ta razglasil<br />
neodvisnost in poskuša delovati kot samostojna<br />
država, dejansko pa deluje kot neke<br />
vrste protektorat.<br />
2<br />
Skupini Minsk sopredsedujejo Francija,<br />
Ruska federacija in Združene države<br />
Amerike, stalne članice pa so še Belorusija,<br />
Nemčija, Italija, Švedska, Finska, Turčija,<br />
Armenija, Azerbajdžan in tako imenovana<br />
Trojka OVSE, katere članice se vsako<br />
leto menjajo, sestavljajo pa jo aktualna<br />
predsedujoča država OVSE-ju, pretekla in<br />
prihodnja predsedujoča (OVSE, 2009a).<br />
3<br />
Ob tem velja omeniti tudi dejstvo, da so<br />
finančni resursi omejeni. Proračun <strong>za</strong> tako<br />
imenovani proces Minsk je leta 2006 znašal<br />
953.300 evrov (OVSE, 2009a).<br />
4<br />
Sporazum o ruskem vojaškem oporišču v<br />
Armeniji je bil sklenjen leta 1995 <strong>za</strong> 25 let<br />
(de Waal v Saiderman in Ayres, 2008, 88).<br />
5<br />
Saideman in Ayres (2008, 86) opo<strong>za</strong>rjata<br />
na velik vpliv karabaških Armencev na<br />
politično-gospodarsko življenje v Armeniji.<br />
Prejšnji predsednik Armenije Robert<br />
Kočarjan je po rodu iz Gorskega Karabaha<br />
(prav tam.). Samvel Babayan, tudi karabaški<br />
Armenec, je leta 1994 postal načelnik generalštaba<br />
armenske vojske (de Waal, 2003,<br />
256) pa tudi sicer je veliko visokih vladnih<br />
predstavnikov in gospodarsko močnih<br />
osebnosti iz te pokrajine.<br />
6<br />
Gre <strong>za</strong> približno enakovredno oborožitev<br />
na obeh straneh (T-72 in T-55).<br />
7<br />
Glej prejšnjo opombo (BTR-60, BTR-70 in<br />
BTR-80), razmeroma podobni oborožitveni<br />
sistemi z manjšimi razlikami so tudi pri<br />
drugih oborožitvenih sistemih.<br />
Viri:<br />
Danielyan, Emil (2008): Armenia:<br />
Karabakh Summit delivers no breakthrough<br />
from Yerevan's viewpoint.<br />
Eurasia Insight, 11. maj 2008. Dostopno<br />
na http://www.eurasianet.org/departments/insightb/articles/eav110508.<br />
shtml, 12. maj 2009.<br />
De Waal, Thomas (2004): Black Garden:<br />
Armenia and Azerbaijan through Peace<br />
and War. New York, London: New York<br />
University Press.<br />
Gospodinov, Jevgenij (2009):<br />
Нагорный Карабах поднимут на<br />
высший уровень. Россия хочет<br />
стать главным примирителем<br />
Азербайджана и Армении. (Nagornij<br />
Karabah podnimut na visšij uroven.<br />
Rosija hočet stat glavnim primiriteljem<br />
Azerbajdžana i Armeniji).<br />
Kommersant, 18. april 2009. Dostopno<br />
na http://www.kommersant.ru/doc.<br />
aspx?fromsearch=2fae53f2-7052-4dd5-<br />
ab57-26c745749bf8&docsid=1157669,<br />
12. maj 2009.<br />
International Institute for Strategic<br />
Studies (2009): The Military Balance.<br />
London: The International Institute for<br />
Strategic Studies.<br />
Lobjakas, Ahto (2008): Nagorno-<br />
Karabakh: Azerbaijan up for a fight, but<br />
Armenia unbowed. Radio Free Europe /<br />
Radio Liberty, 8. februar 2008. Dostopno<br />
na http://www.rferl.org/content/<br />
article/1079457.html, 11. maj 2009.<br />
Musayelyan, Suren (2009): Interview:<br />
Security-minded Aliyev Says Lachin<br />
Important for Armenians. Dostopno na<br />
http://www.armenianow.com/?action=v<br />
iewArticle&AID=3659&CID=3534&IID=1<br />
231&lng=eng, 11. maj 2009.<br />
OSCE (2009a): Minsk Proces. Dostopno<br />
na http://www.osce.org/item/21979.<br />
html, 13. maj 2009.<br />
OSCE (2009b): Statement of the<br />
Co-Chairs of the OSCE Minsk Group.<br />
Dostopno na http://www.osce.org/<br />
item/36355.html, 13. maj 2009.<br />
Radio Free Europe/Radio Liberty (2008):<br />
Armenia/Azerbaijan: Deadly Fighting<br />
Erupts in Nagorno-Karabakh. Dostopno<br />
na http://www.rferl.org/content/<br />
Article/1079580.html, 12. maj 2009.<br />
Saiderman, Stephen M., in William<br />
R. Ayres (2008): For kin or country:<br />
xenophobia, nationalism and war. New<br />
York, Chichester: Columbia University<br />
Press.<br />
Zupančič, Rok (2009): Po<strong>za</strong>bljeni Gorski<br />
črni vrt: pričakovanja <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo<br />
Gorskega Karabaha (1. del). Slovenska<br />
vojska, letnik <strong>XVII</strong>, številka 7, 15. maj<br />
2009.<br />
The forgotten Black Garden: hopes for<br />
stabilisation of the Nagorno-Karabakh<br />
The first part of the article on Nagorno-Karabakh published in the<br />
previous issue of Slovenska vojska discussed the factors that led to<br />
violence in this ethnically mixed area and analysed the evolution of<br />
the war between Azerbaijan and Armenia. The events and decisions<br />
described in the first part of the article constitute a necessary basis<br />
for understanding the second part, which analyses diplomatic endeavours<br />
for a solution to the Nagorno-Karabakh crisis that have been going<br />
on since 1994, when the exhausted parties agreed to a ceasefire,<br />
and the latest initiatives for an agreement on a political settlement of<br />
the Nagorno-Karabakh problem. The author further analyses the balance<br />
of forces in the area and certain aspects of the geopolitical situation<br />
of Armenia, Nagorno-Karabakh and Azerbaijan that might be of<br />
key importance for future progress of the peace process.<br />
29
sv 8<br />
strokovne teme<br />
Asertiven poveljnik<br />
sodobne vojske<br />
Besedilo: dr. Beno Arnejčič<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Civilistom se pogosto dozdeva, da je komunikacija v vojaški organi<strong>za</strong>ciji preprosta, ker<br />
je urejena s hierarhičnimi odnosi in pravili. Pravila in odnose med poveljniki ter vojaki<br />
naj bi na eni strani usmerjal poveljnik s preprosto komunikacijo od zgoraj navzdol z<br />
odrejanjem: »Ti to in ti to!« in na drugi strani vojak s poslušnim izpolnjevanem nalog. Kliše<br />
običajnega odziva podrejenega častnika v odnosu do nadrejenega je <strong>za</strong>to izražen v stavku:<br />
»Razumem, poveljnik!« Tisti, ki smo doživeli vojaško sociali<strong>za</strong>cijo, vemo, da smo pogosto<br />
izrekli to besedo kot podrejeni častniki, tudi če nismo razumeli problema. Odnosi med<br />
poveljnikom in podrejenim so bili in so pogosto še zmeraj oblastni, ne pa močni. Pogosto<br />
smo občudovali poveljnike, ki so vodili komunikacijo s podrejenimi enotami na poseben<br />
način. Imenovali smo jih in jih še zmeraj poimenujemo karizmatični poveljniki, vendar pa<br />
ni šlo in ne gre le <strong>za</strong> karizmo. Tovrstni poveljniki so od nekdaj uporabljali jezik asertivnosti.<br />
Na odzive nadrednih in podrejenih so se odzvali čustveno inteligentno. V vsakem njihovem<br />
dejanju je bilo čutiti in tudi videti notranjo moč in ne oblastnosti.<br />
Vojska je družbena institucija.<br />
Odnosi v civilni družbi se kažejo v<br />
njeni <strong>za</strong>pleteni hierarhični strukturi.<br />
Tako se tudi vojaška organi<strong>za</strong>cija<br />
ne more izogniti recesiji in<br />
posledicam gospodarske krize,<br />
ki načenjajo naše odnose in nas<br />
silijo v uniformnost v družbenem<br />
dogajanju. Slabe novice vlivajo na<br />
naše počutje v odnosu z drugimi<br />
v družini in delovnem okolju, to<br />
pa nas pogosto vodi k prikritemu<br />
nasilnemu vedenju do ljudi, s katerimi<br />
imamo vsakodnevne odnose.<br />
Posamezniki postajajo malodušni<br />
in to malodušje prenašajo tudi v<br />
vojaško organi<strong>za</strong>cijo.<br />
Pasivna nasilnost<br />
v komuniciranju<br />
Nasilnost ureja naša razmerja<br />
med bližino in odmaknjenostjo.<br />
Nasilnost nam pogosto pomeni<br />
moč, da se odmaknemo od drugih<br />
in pridemo v stik s samim seboj.<br />
Poleg spolnosti je to človekova najmočnejša<br />
energija. Če človek konča<br />
z agresivnostjo (agresija = latinsko:<br />
ad gredi = lotiti se), izgubi moč, da<br />
se loti stvari. Nasilnost je torej široko<br />
človekovo delovanje. Zatiskali<br />
bi si oči, če bi trdili, da ji je mogoče<br />
ubežati. Vsak človek je nasilen,<br />
kar je odvisno od tega, kje in kako<br />
izraža njemu lastno nasilnost.<br />
Kaj lahko storijo poveljniki, da bodo okrepili svojo notranjo moč v<br />
odnosu z drugimi? Navajam nekaj nasvetov Sabine Seidler, svetovalke<br />
dunajskega svetovalnega podjetja Conecta:<br />
↘ Osvojijo znanje o učinkovanju čustev v svojem delovnem okolju.<br />
↘ Dojemajo čustva kot nekaj dragocenega, saj nam pogosto posredujejo<br />
pomembne informacije.<br />
↘ Uporabljajo mentalne tehnike, da tudi v kritičnih razmerah ostanejo<br />
prisebni in tako povečajo sposobnost svojega delovanja.<br />
↘ Uvedejo reflektiranje, soočanje različnih stališč s kolegi, sodelavci,<br />
prijatelji idr.<br />
↘ Poiščejo ljudi, ki mislijo drugače in kritično, saj so ti pogosto najboljši<br />
recept, da se rešijo iz čustvenih <strong>za</strong>nk.<br />
↘ Vodijo dnevnik, ta <strong>za</strong>nesljiv in nepodkupljiv kronist svojih dejanj, ocen<br />
ter razmišljanj o tveganjih in možnostih.<br />
↘ Ljudje se lahko vsak trenutek odločajo ponovno in drugače, če razmišljajo<br />
le s ciljem rešiti problem, to omogoči neko drugačno in pozitivno<br />
vzdušje, kot je problematično iskanje krivcev <strong>za</strong> napake.<br />
Ustrezen osebni pristop do lastne<br />
nasilnosti in znanja, kako jo upravljati,<br />
nas bo obvaroval marsikatere<br />
bolezni, ki ima psihični izvor.<br />
Vojska je <strong>za</strong>radi svoje notranje<br />
strukture organi<strong>za</strong>cije in odnosov<br />
institucija, v kateri naj bi imeli<br />
nasilnost pod nadzorom. Pogosto<br />
se v vojaški organi<strong>za</strong>ciji nasilnost<br />
v odnosih nadrejenosti in podrejenosti<br />
izraža pasivno. Zunanji izraz<br />
takšnega vedenja prepoznamo z<br />
besedno zvezo psihično nasilje na<br />
delovnem mestu. Vzrok <strong>za</strong> pasivno<br />
nasilnost v naših odnosih so slabe<br />
navade v vsakdanjem življenju.<br />
V razmerah kolektivne in individualne<br />
tesnobe narašča število<br />
posameznikov, ki želijo imeti nad<br />
drugim zunanjo moč, vpliv ter nadzor.<br />
Pasivno nasilnost na primer<br />
spodbujajo govorice in širjenje<br />
slabega mnenja o osebi, ki ne sodeluje<br />
v komunikaciji. Poveljnik, ki ni<br />
dovolj samo<strong>za</strong>vesten in ga je strah<br />
svojega položaja, ne bo znal ločiti<br />
zrna od pleve ter bo govorice in<br />
manipulacije razumel kot resnične<br />
informacije.<br />
Če smo nasilni v odnosu do drugih,<br />
tvegamo ne<strong>za</strong>upanje, naša zmaga<br />
ima kratek rok in postajamo vse<br />
bolj osamljeni. Plahi posamezniki<br />
se nas bodo izogibali, nam podobni<br />
pa bodo z nami igrali igro moči,<br />
kdo bo koga. Drugim še naprej<br />
ne bomo <strong>za</strong>upali, oni pa bodo<br />
ne<strong>za</strong>upljivi do nas. Če bomo kot<br />
poveljniki nasilni v sporazumevanju<br />
s podrejenimi, bomo sicer<br />
dobili odgovor na našo <strong>za</strong>htevo:<br />
»Razumem, poveljnik!« toda to<br />
bo <strong>za</strong>vito v tančico osebne plahosti<br />
in strahu pred nami. Podrejeni in<br />
posredno tudi nadrejeni poveljniki<br />
nas ne bodo spoštovali. Podobno se<br />
bo dogajalo z našimi tekmeci. Igrali<br />
bodo na vse ali nič. Če zmagajo,<br />
nas bodo poteptali, če pa izgubijo,<br />
se nam bodo maščevali in bodo še<br />
naprej neiskreni z nami. Pasivno<br />
nasilnost strokovnjaki pogosto<br />
imenujejo pasje vedenje oziroma<br />
top dog. Kot vodje in poveljniki<br />
smo namreč podobni vodji krdelu<br />
psov, ki želi prvo mesto, od podrejenih<br />
pa pričakuje vedenje »under<br />
dog«. Pri tem se spomnimo podobnosti<br />
s psom, ki se voljno uleže na<br />
hrbet in se prepusti gospodarju, da<br />
ga boža po trebuhu.<br />
V nasilnem in nasilno pasivnem<br />
sporazumevanju poveljnika s<br />
podrejenimi ni zrcaljenja, saj se<br />
pogovor spremeni v poveljnikov<br />
monolog ter postane pridigarski.<br />
Podrejenost postane ponižnost,<br />
nadrejenost pa gospodovalnost.<br />
Nasilno pasivno vedenje je tudi manipulativno.<br />
Manipulator se <strong>za</strong>pleta<br />
v lastne domneve in se <strong>za</strong>veda<br />
svojih potreb ter interesov, vendar<br />
ne odkrito. Manipulativni poveljnik<br />
si ne upa biti odkrit in neposreden,<br />
ker se boji odkrite ali neposredne<br />
nasilnosti.<br />
Pasivna nasilnost poveljnika<br />
pridobiva moč iz <strong>za</strong>visti, <strong>za</strong>vist<br />
pa se razvije iz motnje prestiža<br />
in se hrani s človekovimi občutki<br />
manjvrednosti. Poveljnik se<br />
počuti nesrečnega, ker pričakuje<br />
preveč od napačnih stvari ali ljudi.<br />
Nevropsihologi <strong>za</strong>trjujejo, da je<br />
<strong>za</strong>dovoljstvo rezultat dejavnih in<br />
vedoželjnih posameznikov. Pogled<br />
namreč ne pomirja toliko kot iskanje<br />
novih izkušenj in informacij, in<br />
sicer izkušenj o posebnih občutkih<br />
30
v življenju posameznika. Pri iskanju<br />
posebnih občutkov posameznik<br />
pogosto prestopi meje individualnega.<br />
Ne<strong>za</strong>vedno <strong>za</strong>ide v različne<br />
oblike kolektivnega vedenja ali<br />
osebne odvisnosti.<br />
Asertivnost – sinte<strong>za</strong><br />
odločnosti in empatije<br />
Takšne razmere <strong>za</strong>htevajo novo<br />
komunikacijsko vlogo poveljnika,<br />
ki poveljuje, vodi in upravlja,<br />
vendar pri tem upošteva dostojanstvo<br />
vsakega podrejenega. Beseda<br />
assesere ima latinski izvor, pomeni<br />
pa trditi in tudi jasno, trdno ter odločno<br />
osebnost. Poveljnik sodobne<br />
dobe naj bo jasen v svojih <strong>za</strong>htevah<br />
in samo<strong>za</strong>vesten v izražanju, pri<br />
čemer se <strong>za</strong>veda svojih občutkov<br />
ter potreb. Sposoben je vživljanja<br />
v druge ter se postaviti <strong>za</strong> svoje<br />
pravice in pravice podrejenih v<br />
odnosu do nadrejenega častnika.<br />
Kako naj poveljnik bolj o<strong>za</strong>vesti<br />
svoje občutke, postane bolj<br />
odločen in notranje močan? Tako<br />
da skrbi <strong>za</strong> ravnotežje v svojem<br />
notranjem svetu in da ob veliko<br />
dnevnem delu najde tudi čas <strong>za</strong> na<br />
primer branje leposlovne literature.<br />
To mu ne bi smelo biti problem,<br />
kajti on je mojster v načrtovanju<br />
in upravljanju časa. Ura branja<br />
na dan bo odpravila nečimrnost,<br />
malodušje pa ne bo več pomembno,<br />
saj povzroča slabo voljo brez<br />
pravega razloga. Energijo <strong>za</strong> ohranjanje<br />
notranjega dostojanstva naj<br />
poveljnik pridobiva iz notranjega<br />
ravnotežja, medsebojnega zbliževanja,<br />
nesebične pomoči in <strong>za</strong>vestne<br />
presoje, da je življenje vredno le<br />
toliko, kolikor smo ga pripravljeni<br />
o<strong>za</strong>vestiti in deliti, kar je <strong>za</strong>pisala<br />
psihologinja in pesnica Zvezdana<br />
Majhen. Empatičen poveljnik ne<br />
čuti le težav drugega, temveč jih<br />
poskuša tudi razumeti in se zna<br />
vživeti v druge. Pri tem ni le sočuten<br />
in usmiljen do težav drugega<br />
v svojem podoživljanju njegovih<br />
občutkov ter čustev, temveč gre<br />
<strong>za</strong> višjo stopnjo v komunikaciji do<br />
drugega. Poveljnik mora poznati in<br />
obvladati svoja čustva, da bi lahko<br />
razumel čustva svojih podrejenih.<br />
Sodoben poveljnik mora vzdržati<br />
in ohraniti pogled na bolečino,<br />
jezo, veselje, žalost, sram ter<br />
druga čustva drugih in pri tem<br />
ostati odločen, pravičen ter moder.<br />
Asertiven poveljnik v komunikaciji<br />
z drugimi krepi svoje samospoštovanje,<br />
samo<strong>za</strong>upanje, občutek lastne<br />
vrednosti in moči, pri tem pa<br />
pozitivno vpliva tudi na druge, tako<br />
da mu posamezniki, tudi tisti, ki se<br />
z njim ne strinjajo, vse bolj <strong>za</strong>upajo.<br />
Zna prepoznati manipulante, tako<br />
da je v komunikaciji z njimi mehek,<br />
vendar pa je odločen do predmeta<br />
pogovora, o katerem se pogovarja.<br />
Osebno močnim in odločnim nadrejenim<br />
ter podrejenim poveljnikom<br />
pa tudi navadnim vojakom bo<br />
všeč odločen poveljnik.<br />
Asertiven poveljnik naj ne bi<br />
nasedal manipulacijam, ki nam jih<br />
vsak dan ponujajo nedosegljivi ideali.<br />
Slaba samopodoba je podlaga<br />
<strong>za</strong> razvoj ljubosumja in <strong>za</strong>visti.<br />
Pove<strong>za</strong>na je z zunanjo močjo in<br />
oblastnostjo, ki se ustalita v naši<br />
pod<strong>za</strong>vesti ter vplivata na naša<br />
stališča ter prepričanja o drugih.<br />
Asertiven poveljnik nove dobe svojim<br />
vojakom pomaga premagovati<br />
vsakodnevno tesnobo, iskati bližino<br />
v komunikaciji z drugim bližnjim<br />
ter razvijati družbene odnose in<br />
pozitivna čustva.<br />
Assertiveness – key characteristics of a modern<br />
army commander<br />
Civilians often consider communication within a military organisation<br />
to be straightforward, as it is regulated by hierarchical protocols and<br />
rules. Rules and relations between commanding officers and soldiers<br />
are, in their minds, regulated by, on the one hand, the commander –<br />
simply through the chain of command from top to bottom through<br />
direct orders: "You do this and you do that!" – and, on the other hand,<br />
the soldier, by promptly obeying and carrying out the commands. The<br />
same cliché demands that the subordinate officer respond to his superior<br />
with: "Yes, Sir". Those of us who have lived through military<br />
socialisation know that this phrase has often been uttered without any<br />
understanding of the issue. Relations between the commanding officer<br />
and the subordinate are still often based exclusively on authority<br />
and thus lack real strength. People have always admired commanders<br />
who were able to communicate with their troops in a special manner.<br />
These are the so-called "charismatic" leaders, but charisma is not the<br />
only necessary element. Such commanders understand and have always<br />
used the langue of assertiveness. Their response to the reactions<br />
of their superiors or inferiors has always been emotionally intelligent.<br />
All their actions demonstrate internal power instead of being demonstrations<br />
of sheer authority.<br />
31
sv 8<br />
iz dejavnosti mo<br />
Fotografija: Sektor <strong>za</strong> odhode iz vojaške službe<br />
Medgeneracijske skupine<br />
<strong>za</strong> kakovostno starost<br />
Besedilo: Mojca Vučko,<br />
Peter Košak in Božidar Horaček<br />
Številni strokovnjaki humanističnih ved so enotnega mnenja, da medgeneracijski odnosi<br />
predstavljajo naj<strong>za</strong>pletenejše odnose, ki vladajo v družbi, še posebej danes, ko je<br />
individuali<strong>za</strong>cija zelo poudarjena. Demografski ka<strong>za</strong>lci kažejo, da bo odstotek starejših od<br />
65 let v obdobju do leta 2030 naraščal do 30 odstotkov. Na preizkušnji je medgeneracijska<br />
solidarnost, predvsem na področju pokojninskega sistema. Vse tri generacije so na neki<br />
način <strong>za</strong>znamovane, stari generaciji pa grozi, da bo ob pomanjkanju denarja v proračunu<br />
<strong>za</strong>postavljena, degradirana in marginalizirana.<br />
Za medgeneracijsko sožitje je<br />
nujno, da so vanj vključene vse tri<br />
generacije, ki razumejo značilnosti,<br />
s katerimi so <strong>za</strong>znamovane.<br />
Vključiti se morajo družina,<br />
sosedstvo in vsa družba. Ne<br />
smemo pričakovati, da bo država<br />
dala denar in poskrbela <strong>za</strong> vse,<br />
temveč se moramo <strong>za</strong>vedati<br />
lastne odgovornosti <strong>za</strong> svoje<br />
življenje. Ob tem spoznanju in<br />
<strong>za</strong>vedanju, da bomo vsi enkrat<br />
stari, je medgeneracijsko sožitje<br />
mogoče ter normalno. Sistem<br />
socialnega varstva, ki je vzpostavljen<br />
z Zakonom o socialnem<br />
varstvu leta 1992 in s poznejšimi<br />
dopolnitvami, je uvedel pluralni<br />
sistem storitev, ki poteka dvotirno<br />
ter obsega socialno preventivo<br />
<strong>za</strong> preprečevanje in storitve <strong>za</strong><br />
odpravljanje socialnih stisk ter<br />
težav. Naloga politike socialnega<br />
varstva države in lokalnih skupnosti<br />
je predvsem <strong>za</strong>gotavljati<br />
take razmere, ki bodo posameznikom<br />
v pove<strong>za</strong>vi z drugimi<br />
osebami v okolju omogočale<br />
ustvarjalno sodelovanje in da<br />
bodo s svojo dejavnostjo dosegli<br />
tako raven kakovosti življenja, ki<br />
bo primerljiva z drugimi v okolju<br />
in bo ustre<strong>za</strong>la merilom človeškega<br />
dostojanstva.<br />
Izpostavljena izhodišča in določbe<br />
Zakona o službi v Slovenski<br />
vojski pomenijo podlago <strong>za</strong> delo<br />
Sektorja <strong>za</strong> odhode iz vojaške<br />
službe, ki ima v svoji sestavi oddelek<br />
<strong>za</strong> skrb <strong>za</strong> nekdanje pripadnike<br />
SV. Med nekdanjimi pripadniki<br />
SV je vse več starih ljudi, ki potrebujejo<br />
medgeneracijsko razumevanje,<br />
podporo in solidarnost, saj<br />
so s svojim preteklim delom dali<br />
pečat razvoju obrambnega sistema,<br />
njihove bogate izkušnje ter<br />
32
znanje pa pomenijo neprecenljive<br />
vire mladi in srednji generaciji.<br />
Namen projekta<br />
Namen ustanovitve skupin <strong>za</strong><br />
samopomoč v vseh krajih in njihovih<br />
okoliših, kjer živi najmanj 50<br />
nekdanjih pripadnikov SV in kjer<br />
bo potekal program samopomoči<br />
<strong>za</strong> nekdanje pripadnike obrambnega<br />
sistema, je razvijanje organiziranega<br />
prostovoljnega dela,<br />
ustvarjanje razmer <strong>za</strong> smiselno<br />
in kakovostno življenje nekdanjih<br />
pripadnikov ter medgeneracijsko<br />
sodelovanje in razvijanje solidarnosti<br />
ter pove<strong>za</strong>nosti v stanovski<br />
skupnosti.<br />
Skupine se ukvarjajo z <strong>za</strong>dovoljevanjem<br />
nematerialnih potreb po<br />
temeljnem medčloveškem odnosu,<br />
doživljanju smisla starosti in<br />
medgeneracijskem povezovanju.<br />
Gre <strong>za</strong> skupino prostovoljno<br />
zbranih nekdanjih pripadnikov<br />
obrambnega sistema in drugih<br />
upokojencev MO, namen pa<br />
je postati prijateljska skupina,<br />
ki se redno srečuje enkrat na<br />
teden. Temeljna dejavnost v<br />
skupini je pogovor o temah, ki<br />
člane povezuje. Skupine negujejo<br />
kulturo poslušanja, ki je pogoj<br />
<strong>za</strong> poglobljen pogovor. V pogovoru<br />
sodeluje in posreduje svojo<br />
življenjsko izkušnjo vsak član, ki<br />
izrazi svoje občutke, stališča ter<br />
mnenja. V skupini se ne moralizira,<br />
poučuje in kritizira. Člani<br />
skupine so <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ni k <strong>za</strong>upnosti<br />
povedanega.<br />
Učinki skupin so večplastni, saj<br />
rešujejo problem osamljenosti<br />
ljudi, zmanjšujejo socialne stiske,<br />
razvijajo samopomoč, solidarnost<br />
in medsebojno pomoč, utrjujejo<br />
in širijo socialno mrežo, ohranjajo<br />
psihofizično aktivnost starejših,<br />
pomagajo pri sprejemanju in<br />
pripravi na starost, spodbujajo<br />
prostovoljno delo, medgeneracijsko<br />
povezovanje in solidarnost,<br />
povezujejo strokovne službe javnega<br />
sektorja z nevladnim sektorjem<br />
ter omogočajo prepletanje profesionalnega<br />
in prostovoljnega dela.<br />
Rezultati kažejo, da je področje<br />
samopomoči zelo široko in da<br />
sega celo do delovanja medgeneracijskih<br />
večdružinskih skupnosti<br />
kot ene izmed najvišjih oblik organizirane<br />
samopomoči znotraj generacije<br />
starih v sodobni družbi.<br />
Zamisel je praktično preverjena in<br />
uresničena v nemškem Bielefeldu<br />
ter Pegazovem domu <strong>za</strong> stare v<br />
Rogaški Slatini. Slovenski vojski<br />
prilagojena <strong>za</strong>misel je predstavljena<br />
v projektnih rezultatih projektov<br />
skrbi <strong>za</strong> nekdanje pripadnike<br />
SV. Upamo, da bodo te <strong>za</strong>misli<br />
uresničene v praksi Slovenske<br />
vojske in da bodo omogočile<br />
izboljšanje skrbi <strong>za</strong> naše upokojence.<br />
Delo projekta je načrtovano<br />
v sodelovanju z Društvom upokojencev<br />
MORS (DU MORS), tako<br />
da so njihovi interesi, predlogi in<br />
pobude upoštevani v največjem<br />
možnem obsegu.<br />
Pojem samopomoči<br />
Samopomoč je socialni vzgib v<br />
človeku, da poskuša sam rešiti<br />
svojo stisko ali okrepiti svojo socialno<br />
odločenost <strong>za</strong> kljubovanje<br />
težavam in da pomaga »svojim« v<br />
okviru družine ali druge skupine<br />
in skupnosti, v kateri njihovo<br />
težavo doživlja tudi kot lastno stisko<br />
(Ramovš, 2003). Samopomoč<br />
je po mnenju Ramovša vzgib, ki je<br />
značilen <strong>za</strong> vsa živa bitja in prek<br />
živčnega sistema <strong>za</strong>koreninjen<br />
v temelju biološke narave. Pri<br />
človeku je posebno razvit <strong>za</strong> materialno<br />
blagostanje in uspevanje<br />
medčloveških odnosov. V človekovi<br />
naravi je, da si poskuša iz stiske<br />
najprej pomagati sam, če mu to<br />
ne uspeva, pa bo prosil <strong>za</strong> pomoč<br />
drugega. Pogosto pred tem stisko<br />
opazijo ali <strong>za</strong>čutijo njegovi bližnji,<br />
in sicer otroci, sosedje, delovno<br />
okolje ali pripadniki organi<strong>za</strong>cij,<br />
ki jim pripadajo. Ko v okolju <strong>za</strong>čnejo<br />
reševati stiske posameznikov,<br />
pri tem pomagajo njim, s tem pa<br />
rešujejo tudi svojo stisko, ki jo<br />
doživljajo <strong>za</strong>radi njihovih težav.<br />
Samopomoč torej obsega osebno<br />
reševanje svoje stiske ali krepitev<br />
svoje socialne odločenosti ter<br />
skupno reševanje stisk in težav<br />
v okviru skupin ter skupnosti, v<br />
katerih ljudje doživljajo medsebojno<br />
pripadnost. Doživljanje stiske<br />
je glavna energija, ki spodbuja<br />
samopomoč.<br />
Oblikovanje skupin<br />
Skupino bi vodila usposobljena<br />
voditelja, praviloma v paru. Vsak<br />
izvajalec mora spoštovati etična<br />
načela, organi<strong>za</strong>cijska pravila<br />
in strokovna izhodišča <strong>za</strong> delo.<br />
Voditelji skupin so prostovoljci<br />
s končanim usposabljanjem in<br />
izobraževanjem <strong>za</strong> vodenje skupin<br />
po verificiranem programu Zveze<br />
društev <strong>za</strong> socialno gerontologijo<br />
Slovenije ali Zveze medgeneracijskih<br />
društev <strong>za</strong> kakovostno<br />
starost. Voditelji skupin bi z zvezo<br />
sklenili dogovor o medsebojnih<br />
pravicah in obveznostih oziroma<br />
neposredno z DU MORS. Delo v<br />
skupini bi potekalo na podlagi<br />
strokovnih izhodišč, ki jih določi<br />
zve<strong>za</strong>. Skupine bi se dobivale<br />
v prostorih vojašnice, uprav <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> in drugih lokalnih središč,<br />
<strong>za</strong>radi težav pri mobilnosti<br />
pa lahko tudi na domu udeleženca<br />
skupine.<br />
Naloge voditelja skupine bi bile<br />
redno tedensko vodenje skupine,<br />
vodenje dokumentacije o izvajanju<br />
programa, aktivno sodelovanje<br />
v dodatnih izobraževanjih<br />
in sodelovanje pri organiziranju<br />
različnih aktivnosti na nacionalni<br />
ravni. Voditelj skupine bi imel<br />
pravico do brezplačnega usposabljanja<br />
in izobraževanja <strong>za</strong> delo v<br />
programu ter povrnitve materialnih<br />
stroškov, pove<strong>za</strong>nih s prostovoljnim<br />
delom. Zagotovljena mora<br />
biti supervizija <strong>za</strong> voditelje skupin,<br />
ki bi jo izvajal Inštitut Antona<br />
Trstenjaka <strong>za</strong> gerontologijo in<br />
medgeneracijsko sožitje oziroma<br />
druga strokovna organi<strong>za</strong>cija.<br />
Pogoj <strong>za</strong> delovanje medgeneracijskih<br />
skupin <strong>za</strong> kakovostno starost<br />
je pridobitev prostovoljcev koordinatorjev.<br />
Jedro prostovoljcev bi bili<br />
člani DU MORS, možnost vključitve<br />
pa bi imeli tudi drugi, na primer<br />
<strong>za</strong>posleni na Ministrstvu <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong>, drugi nekdanji pripadniki,<br />
družinski člani pripadnika ter<br />
štipendisti ministrstva. Zagotoviti<br />
je treba prostor <strong>za</strong> srečevanja skupine,<br />
kontinuiteto usposabljanja<br />
prostovoljcev in koordinatorjev<br />
ter organizirano pove<strong>za</strong>vo med<br />
njimi s skupnim usposabljanjem,<br />
»nagradnimi srečanji« ob koncu<br />
leta in podobnim, najpomembnejše<br />
pa je njihovo redno mesečno<br />
srečevanje v mali intervizijski<br />
skupini, ki je najboljše sredstvo<br />
proti izgorelosti pri prostovoljnem<br />
delu z ljudmi in <strong>za</strong> ljudi.<br />
Delovali bi skladno s področnimi<br />
kodeksi, torej Kodeksom etičnih<br />
načel v socialnem varstvu in<br />
Etičnim kodeksom organiziranega<br />
prostovoljstva. Skupine bi se<br />
financirale z denarjem, ki ga<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> namenja<br />
financiranju DU MORS na podlagi<br />
statusa društva v javnem interesu<br />
na področju obrambe, iz vplačil<br />
članov sklada solidarnostne v<strong>za</strong>jemne<br />
pomoči in s prostovoljnimi<br />
prispevki.<br />
Pilotske medgeneracijske<br />
skupine <strong>za</strong> kakovostno starost<br />
Med izvajanjem projekta medgeneracijskih<br />
skupin <strong>za</strong> kakovostno<br />
starost smo v sodelovanju<br />
z Inštitutom Antona Trstenjaka<br />
<strong>za</strong>čeli usposabljanje voditeljev prostovoljcev,<br />
ki se ga udeležuje 16<br />
prostovoljcev, in sicer <strong>za</strong>poslenih<br />
na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, upokojencev<br />
in njihovih partnerjev.<br />
Med usposabljanjem prostovoljec<br />
oziroma prostovoljski par ustanovi<br />
novo medgeneracijsko skupino <strong>za</strong><br />
kakovostno starost. Usposabljanje<br />
poteka enkrat na mesec po tri<br />
ure in se bo predvidoma končalo<br />
jeseni. Tako je do danes <strong>za</strong>čelo<br />
delovati pet skupin v Novem<br />
mestu, Kranju, Mariboru, Ljubljani<br />
in Vipavi. V Novem mestu deluje<br />
medgeneracijska skupina <strong>za</strong><br />
kakovostno starost Dolenjski<br />
bršljan, njena voditelja pa sta Silva<br />
in Peter. Silva: »Prijaznemu vabilu<br />
na usposabljanje voditeljev skupin<br />
<strong>za</strong> samopomoč sem se odzvala z<br />
mešanimi občutki. Stari ljudje so<br />
del mojega življenja, <strong>za</strong>to sem v<br />
tem usposabljanju videla priložnost,<br />
da pridobim novo znanje <strong>za</strong><br />
delo z njimi in <strong>za</strong> boljše razumevanje<br />
njihovih težav ter potreb.<br />
Po drugi strani sem se spominjala<br />
prvih tednov, mesecev, mogoče<br />
leta, ko sem se upokojila. Nisem si<br />
namreč mislila, da bo prehod tako<br />
težak in boleč. Ko bi le takrat bila<br />
kje kakšna skupina …« Peter: »Ko<br />
pomagam drugim, pomagam sebi<br />
spoznati in <strong>za</strong>vedati se veličine ter<br />
pomembnosti sedanjega trenutka,<br />
ko še imam ob sebi družino, sem<br />
zdrav in vitalen. Družabništvo in<br />
pomoč starim ljudem, ki so del<br />
tega izgubili, mi daje <strong>za</strong>gotovilo,<br />
da bom nekoč pomoč dobil<br />
tudi sam.«<br />
Pilotske skupine bodo nadaljevale<br />
delo. Vabimo vse, ki jih veseli delo<br />
z ljudmi in druženje, da pokličejo<br />
na Sektor <strong>za</strong> odhode iz SV, na<br />
telefonsko številko 01/471 10 48.<br />
33
sv 8<br />
razvedrilo<br />
Poiščite razlike<br />
Reševalcem nagradne igre<br />
Med fotografijama je pet razlik. Poiščite jih, označite na fotografiji ali jih na<br />
kratko opišite ter pošljite po pošti do petka, 5. junija, na naslov Uredništvo revije<br />
Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov<br />
urednistvo.sv@mors.si s pripisom <strong>za</strong> igro Poiščite razlike. Med pravilnimi rešitvami<br />
bomo izžrebali nagrajenca. Dobitnik nagrade <strong>za</strong> pravilno rešitev iz 6. številke revije je:<br />
Peter Lenko, Ter 25, 3333 Ljubno ob Savinji.<br />
Fotografija in fotomontaža: Bruno Toič<br />
Ime in priimek:...................................................................................................................<br />
Naslov in pošta:.................................................................................................................<br />
34
Reševalcem nagradne križanke<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:<br />
S PONOSOM V POLNOLETNOST, NAŠA PRVA<br />
VOJAŠKA ŠOLA, PET LET ČLANSTVA.<br />
Nagradi prejmeta: Metka Bence, Čepinci 8,<br />
9203 Petrovci, in Miha Habinc, Ob žici 5, 1117<br />
Ljubljana. Nagrajencema čestitamo. Pravilne rešitve<br />
tokratne križanke nam pošljite do petka, 5. junija, na<br />
naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova<br />
cesta 55, 1000 Ljubljana.<br />
Ime in priimek:.....................................................................................<br />
Naslov:.................................................................................................<br />
Pošta:...................................................................................................<br />
Rešitev gesla:.......................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
35
Change language