Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

sv 8 okrogla miza Ženske na konfliktnih območjih preveč marginalizirane Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede je v petek, 15. maja, potekal seminar o izgradnji miru, medverskem dialogu in enakosti spolov, ki ga je pripravilo Veleposlaništvo Kraljevine Norveške v Sloveniji. Namen seminarja je bil izmenjava dobrih praks. Besedilo: Meta Grmek Fotografija: Bruno Toič Kot je dejal predsednik Centra za mir in človekove pravice iz Osla in nekdanji norveški premier Kjell M. Bondevik, je Norveška predana mirnemu reševanju sporov, poleg tega pa je nanizal zgodovinske in druge razloge. Bondevik je dejal, da je država v zadnjih petnajstih letih pri vzpostavljanju sprave in miru različno sodelovala. V sporih v Gvatemali, Sudanu, Šrilanki in na Filipinih je gostila pogajanja, enako je bilo v posredovanju med Izraelom in Palestino. V etiopsko-eritrejskem sporu in Somaliji je bila Norveška dejavna v mednarodni koaliciji kot spodbujevalec dialoga med sprtimi stranmi, v Indoneziji je podpirala dejavnosti drugih, v Mjanmaru pa zagotavljala humanitarno pomoč. Norveška ima, kot je poudaril Bondevik, več prednosti. Njena zunanja politika je konsistentna in predvidljiva. Za tovrstne procese namenja fleksibilne finančne in človeške vire. Sodelovanje med organi oblasti v državi je tesno, prav tako z nevladnimi organizacijami, ki so pogosto vstopna točka politikov pri vzpostavljanju miru, kot se je zgodilo v primerih Gvatemale, Sudana ali Srednjega vzhoda. Ima prijateljske odnose z državami mednarodne skupnosti in sloves nepristranskosti, medtem ko sprte strani za veliko držav menijo, da imajo prikrite interese. Glede medverskega dialoga kot sredstva za doseganje miru je Bondevik poudaril, da ima veliko spopadov versko dimenzijo, ki jo je treba vključiti v rešitev spora. Najprej je treba identificirati skupne vrednote in nato razlike ter poiskati rešitve, kako mirno živeti z njimi. Skupne vrednote so na primer človeško dostojanstvo, človekove pravice in pravice žensk, mir, pravičnost med ljudmi pa tudi med človekom in bogom. Te vrednote moramo, kot je poudaril Norvežan, mobilizirati v procesu sprave. Posrednik v mirovnem procesu mora poznati svojo vero, saj zaradi skupnih vrednot in poznavanja verskega jezika laže posreduje. Žal po oceni Bondevika še vedno preveč intervencij na najvišjih političnih ravneh poteka brez ustreznega političnega in socialnega vključevanja, ki bi ga sicer lahko učinkovito dosegli z vključitvijo verskih voditeljev v mirovni proces. Poudaril 14
je pomen vsaj majhne stopnje zaupanja med sprtimi stranmi in dejstvo, da v dialogu ne smemo ignorirati zahtevnih vprašanj. Verski voditelji v pogajalski proces vključijo vrednote, pri čemer so pomembni tako zaradi stikov z lokalnimi skupnostmi kot zaradi vloge, da javno zahtevajo odgovornost za delovanje v nasprotju z njihovo vero. Verskim voditeljem, ki se zavzemajo za mir, skupnosti običajno zaupajo tudi po koncu spopada, kot je na primer pri južnoafriškem nadškofu Desmondu Tuti. Nekdanji norveški premier je opozoril tudi, da je nasilje nad ženskami v vojnah razširjeno in pogosto sistematično, zato ga je treba posebej obravnavati. Pri tem sta pomembna mednarodno pravo in zagotovitev, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja, hkrati pa bi morale biti ženske bolj vključene v vzpostavljanje miru, odločanje ter obnovo, za kar jim je treba zagotoviti podporo in vire. Obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič je predstavila zastopanost žensk v obrambnem resorju v Sloveniji. Kot je dejala, smo v Sloveniji nedavno dobili prvo poklicno gasilko, v SV pa je 15 odstotkov žensk in tudi na približno devet odstotkih vodilnih položajev v SV so ženske. »Verjamem, da bodo ženske v prihodnje zasedle pomembnejše položaje v SV in na MO,« je povedala ministrica in spomnila na novo vodstveno ekipo SV, v kateri sta visoki častnici. Ob tem je poudarila, da se morajo ženske za imenovanje na vodilne položaje navadno zelo izkazati, kar velja tudi po imenovanju, in opozorila, da »ženska na vodilnem mestu ne pomeni privilegija ali izjeme, pač pa realizacijo enake možnosti na podlagi dela, znanja in sposobnosti«. Čeprav si morajo ženske za emancipacijo prizadevati same, je pomembna zakonodajna podlaga. Za Slovensko vojsko je Resolucija ZN 1325 zelo pomembna in jo bomo letos implementirali v akcijskem načrtu in nacionalni strategiji o sodelovanju na mednarodnih misijah in v operacijah. Z dokumentoma si bo MO prizadevalo doseči uravnoteženo zastopanost spolov v operacijah tako glede števila kot položajev. Slovenija je v operacije do zdaj napotila 1242 pripadnikov, od tega 94 pripadnic, pri čemer je častnica poveljevala kontingentu SV v operaciji EU Althea in operaciji OZN Unficyp, namestnice poveljnikov SIKON pa smo imeli v Kforju in Isafu. Ministrica je še dejala, da SV veliko pozornosti v pripravah enot na napotitev na misijo namenja ravnanju s civilnim prebivalstvom, pri čemer morajo mednarodne enote ženske na območjih operacij spodbujati k vključitvi v mirovne procese. V nadaljevanju seminarja, ki ga je vodila Sonja Lokar, predsednica delovne skupine Pakta stabilnosti za enakost spolov, ki ji je v desetletju v državah na Balkanu uspelo močno povečati zastopanost žensk v parlamentih, sta norveška in švedska ambasadorka v Sloveniji predstavili izkušnji držav pri implementaciji Resolucije ZN 1325, pri čemer sta državi na podobni poti. Norveška ambasadorka v Sloveniji Guro H. K. Vikør je Resolucijo ZN 1325 o ženskah, miru in varnosti, ki jo je oktobra 2000 sprejel Varnostni svet ZN, označila kot pomemben mejnik, saj je to prvi dokument VS ZN o vlogi žensk in njihovih izkušnjah v oboroženih spopadih. »Značilno za večino sodobnih spopadov je, da je civilna populacija podvržena obsežnim sistematičnim napadom, ženske in otroci pa predstavljajo večino civilne populacije,« je dejala ambasadorka in opozorila, da se povečuje tudi število žensk ter deklet, ki so prostovoljno ali prisilno bojevnice. Poudarila je, da so kljub temu izkušnje žensk v spopadih marginalizirane do nesprejemljive mere, njihova vloga pri reševanju spopadov pa spregledana. »Danes ženske pogosto niso vključene v sprejemanje odločitev glede miru in varnosti, naj bo to na lokalni, državni ali mednarodni ravni.« Mandati mirovnih operacij so se razširili in spremenili, elementi večine mirovnih operacij danes pa so preprečevanje spopadov, krizno upravljanje in pokonfliktna obnova z vzpostavitvijo demokratičnih vlad in spoštovanjem človekovih pravic, kar Resolucija ZN 1325 obravnava z vidika spolov. Po oceni Guro H. K. Vikør je sodelovanje žensk za zagotavljanje dolgoročnega miru nujno, in sicer pod enakimi pogoji, kot veljajo za moške na vseh ravneh in v vseh vlogah mirovnega procesa. »Odgovornost za implementacijo resolucije je na državah članicah OZN, da prek ukrepov na nacionalni ravni prispevajo k prizadevanjem ZN, ter v dvostranskih mirovnih iniciativah v državah spopada,« poudarja ambasadorka. Sicer je junija lani VS ZN sprejel Resolucijo 1820 o spolnem nasilju proti civilnim osebam. Kot je opozorila Guro H. K. Vikør, je največja težava pri uresničevanju obeh resolucij, da Združeni narodi nimajo mehanizmov za nadzor nad implementacijo. Danska, Norveška in Švedska so bile prve države, ki so sprejele svoje državne akcijske načrte, kar nekaj držav pa temu sledi, celo države, kot so Liberija, Haiti in Kongo. »Pomembni so premiki v praksi,« je dejala norveška ambasadorka in opozorila, da je nedavna raziskava, ki jo je Norveška s Poljsko in Veliko Britanijo naredila v Liberiji, Sierri Leone in Kongu, pokazala, da so od resnične implementacije resolucije v praksi še daleč. Celo nedavna študija, ki jo je Norveška izvedla med svojimi pripadniki v Isafu, je pokazala na številne izzive, je končala Guro H. K. Vikør. Sociologinja Maca Jogan je v predstavitvi pojasnila, zakaj kljub veliko različnim ukrepom še vedno obstajajo ovire za enakost spolov, nato pa so slovensko izkušnjo sodelovanja v mirovnih operacijah in na misijah predstavili doc. dr. Vladimir Prebilič, Janja Vuga z Obramboslovnega raziskovalnega centra FDV ter poročnica SV Tonja Delopst. Dr. Prebilič je poudaril, da je uspeh mednarodne operacije odvisen od kompleksnih aktivnosti, ki sicer niso vojaškega značaja in prispevajo k vzpostavitvi sodobne družbe, ki upošteva človekove pravice ter svoboščine. Pri tem je opozoril, da Slovenija nacionalne strategije sodelovanja v procesu vzpostavitve miru še nima, vendar izvaja postopke. Poleg uradne razvojne pomoči slovenske vlade predvsem za Zahodni Balkan uresničujejo različne kratkoročne dvostranske programe, ki pripomorejo k dolgotrajnemu miru, tudi ministrstva. »Vse bolj izrazita je potreba, da bi bile različne oblike pomoči bolj usklajene,« je poudaril dr. Prebilič. Janja Vuga je opozorila, da imajo ženske v SV 15-odstotni delež, v policiji pa le šestodstotnega. SV je v zadnjih štirih letih na misije ženske skupaj napotila 177-krat, pri čemer jih je bilo veliko na misijah po dvakrat, ženske, ki jih na misijo napoti policija, pa predstavljajo le odstotek napotenega kadra. Kot optimističen je Janja Vuga ocenila podatek iz raziskave slovenskega javnega mnenja, da javnost vstop žensk v SV podpira kar z dobrimi 73 odstotki, vendar je javno mnenje glede vstopa žensk v bojne enote različno. Tudi raziskava med pripadniki SV na Kosovu je pokazala, da so mnenja glede opravljanja vseh nalog s strani žensk in ločevanja del prav tako deljena. Poročnica Tonja Delopst, ki je bila v operaciji Isafa v SIKON 10 do marca poveljnica nacionalnega podpornega elementa in namestnica poveljnika SIKON, je bila med 70 pripadniki SV v tej rotaciji ena izmed štirih pripadnic. Kot ženska težav z afganistanskimi prebivalci, s katerimi je sodelovala ali jih srečevala na patruljah, ni imela, čeprav so jo opazovali z zanimanjem in začudenjem. Peace building, Interreligious Dialogue and Gender Equality A seminar on peace building, interreligious dialogue and gender equality, organised by the Embassy of the Kingdom of Norway in Slovenia, was held at the Faculty of Social Sciences in Ljubljana on Friday, 15 May 2009. The aim of the seminar was to exchange best practices. Kjell M. Bondevik, former Norweigan prime minister and current president of the Oslo Centre for Peace and Human Rights, presented the Norwegian experience with peace processes and underscored the importance of instituting dialogue with religious leaders, while the Slovenian Minister of Defence, Ljubica Jelušič, discussed the role of women in the Slovenian defence environment and the implementation of UN Security Council Resolution 1325 on women, peace and security, in particular their experiences in armed conflicts. 15
Page 1 and 2: evija slovenska vojska Med pripadni
Page 3 and 4: 9 771318 068006 Cena 0,21 € sprem
Page 5 and 6: Že od začetka smo vsi v centru č
Page 7 and 8: SV bo s civilnimi organizacijami š
Page 9 and 10: Pripadniki avstrijskih gasilskih en
Page 11 and 12: mednarodne operacije sv 8 Na Kosovu
Page 13: sedanjega območja, kjer je mejni p
Page 17 and 18: sv 8 objave ministrstva za obrambo
Page 19 and 20: sv 8 objave ministrstva za obrambo
Page 21 and 22: Možnost za nadaljevanje častnišk
Page 23 and 24: Bele in Karavank, drugi del pa na S
Page 25 and 26: Humanitarna katastrofa stoletja V s
Page 27 and 28: strokovne teme sv 8 Pozabljeni Gors
Page 29 and 30: skušnjavi po napovedovanju dogodko
Page 31 and 32: v življenju posameznika. Pri iskan
Page 33 and 34: znanje pa pomenijo neprecenljive vi
Page 35: Reševalcem nagradne križanke Prav

Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?