Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo

Bele in Karavank, drugi del pa na
Soriški planini. V prvem tednu
so tečajniki spoznali osnove
vojaškega gorništva in gorniške
opreme, tehnike spuščanja po
vrvi in izdelave prehoda čez
naravne ovire s pomočjo vrvne
ograje ter žičnice. Nato so odšli
na dvodnevni pohod v Karavanke,
kjer so tudi bivakirali na prostem.
Drugi teden so začeli z izvedbo
taktične vaje, v okviru katere so
se najprej premaknili na Soriško
planino, nato pa začeli priprave
na taktično vajo. Po izdaji povelja,
ki je vsebovalo tudi informacije o
posebnostih terena, vremenskih
razmerah in položaju ter stanju
nasprotnikovih in lastnih sil, so
sprejeli odločitev, na podlagi
katere so izvedli taktično vajo.
Kot je povedal poročnik Polanec,
so enoto razdelili v dva voda, pri
čemer je en vod izbral smer, ki je
bila fizično bolj zahtevna, ob tem
pa je moral izdelati še žičnico za
prehod čez vodno oviro. Voda
sta nadaljevala pot do patruljne
baze in potem naprej izvidovala.
Ob koncu prvega dne taktične
vaje so pripravili načrt napada na
utrjeno točko, ki je bila opredeljena
v povelju. Drugi dan so
morali napasti utrjeno točko in
zavarovati območje, poleg tega pa
Major Ilmars Lejinš:
Tečaj bojevanja v Sloveniji
bi ocenil kot zelo
koristen, saj so gorniško
znanje in veščine
nujni, ker je Afganistan
zelo gorata država,
zato je dobro, da so pripadniki
mirovnih sil dobro pripravljeni tudi
na morebitno bojevanje v gorskem
svetu.
so se morali premaknili in vzpostaviti
opazovalnico za naslednjo
predvideno točko napada. Napad
so izvedli tretji dan, pri čemer so
napadli utrjen objekt na Soriški
planini, pregledali in zavarovali
širše območje in tako končali taktično
vajo. Po izvedenih aktivnostih
so opravili še krajšo analizo,
nato pa naslednji dan v Vojašnici
Bohinjska Bela še zaključno analizo,
ki je pokazala, kje so največje
pomanjkljivosti. Tečajniki so uporabljali
svojo uniformo, obutev in
opremo, razen posebne gorniške,
ki so jo zadolžili v Gorski šoli SV,
zato so lahko njeno uporabnost
in ustreznost preizkusili v visokogorskih
razmerah. Vodja usposabljanja
stotnik Rupar je pojasnil,
da so predvsem Latvijci imeli
težave s čevlji, ki se niso izkazali
kot najbolj primerni, prav tako
je za vse tečajnike velik problem
predstavljala pitna voda, saj je na
prvi teren niso vzeli dovolj. Težav
s poškodbami, razen tistih, ki so
posledica starih poškodb, ni bilo.
Na tečaju več kot 50 tečajnikov
iz Latvije, ZDA in Slovenije
Tečaja bojevanja v gorskem
svetu se je udeležilo 44 pripadnikov
oboroženih sil Latvije,
11 pripadnikov nacionalne
garde iz ameriške zvezne države
Michigan in sedem pripadnikov
Slovenske vojske, od tega pet iz
izvidniškega voda 10. MOTB ter
po eden iz enote za protokol in
132. gorskega bataljona. Latvijski
in ameriški vojaki so usposabljanje
v slovenskem visokogorju
izkoristili tudi za priprave pred
napotitvijo na mirovno misijo
v Afganistan, kamor bodo
julija oziroma decembra odšli za
V Sloveniji dobre razmere za usposabljanje
Stotnik David Huber:
Na tečaju sodelujem kot vodja skupine pripadnikov
nacionalne garde iz ameriške zvezne države Michigan.
Tu smo na pripravah pred julijsko napotitvijo v
Afganistan. V Sloveniji sem prvič, dežela je lepa, prav
tako gore, v katerih so zelo dobre razmere za usposabljanje
iz vojaškega gorništva. Kot pripadnik ameriške
vojske sem dvakrat že sodeloval na misiji v Iraku, julija pa grem prvič v
Afganistan. Slovenski inštruktorji so zelo profesionalni, izkušeni in se
dobro znajdejo v vseh razmerah. Na splošno smo dobro telesno pripravljeni,
zato na tečaju nismo imeli nikakršnih težav, prav tako tudi ne
telesnih poškodb. Tudi oprema, ki smo jo prinesli s seboj, se je izkazala
kot ustrezna. Sodelovanje z latvijskimi kolegi je za zdaj odlično in upam,
da bo tako tudi na misiji v Afganistanu. Po vrnitvi v domovino me čaka
še nekaj priprav, nato pa odhod na misijo v Afganistan.
Vojak Armands Šupstiks:
Na mirovno misijo v Afganistan odhajam decembra.
V okviru skupine za opazovanje (MOT) bom opravljal
nalogo strelca na puškomitraljezu oziroma bom
delal kot voznik. Sem pripadnik 1. pehotnega bataljona
latvijske vojske. Tečaj iz vojaškega gorništva
je zelo zanimiv, hkrati mi bodo pridobljeno znanje
in izkušnje koristili v poklicnem kot tudi zasebnem življenju. Tečaj je
bil vsebinsko zanimiv in dobro zasnovan, saj se je težavnost postopno
stopnjevala. To je predvsem pomembno za pripadnike latvijske
vojske, ki prihajamo iz države, kjer ni gora, saj je najvišji vrh v Latviji
na nadmorski višini 311 metrov. Na mirovni misiji v Afganistanu sem že
sodeloval lani, ko sem opravljal nalogo vezista.
Vojak Matej Sardoč:
Na tečaju sodelujem še s petimi kolegi iz izvidniškega
voda 10. MOTB. S programom tečaja sem
zadovoljen, lahko pa bil še malo daljši, da bi osvojeno
znanje lahko še bolj utrdili v praksi. Dobro je, da
smo bili na tečaju skupaj z latvijskimi in ameriškimi
vojaki, saj delo v mednarodnem okolju mirovnih
misij navadno zahteva sposobnosti za sodelovanje s pripadniki tujih
oboroženih sil. Kot pripadnik SV sem že deloval na misiji na Kosovu,
lani pa sem se vrnil iz Čada. Prepričan sem, da mi bo vse znanje s
tega tečaja nekoč koristilo, predvsem če bom odšel v Afganistan, ki
je izrazito gorata država. Težav s telesno kondicijo na tečaju nisem
imel, saj imamo v izvidniškem vodu veliko rednih terenskih aktivnosti
in usposabljanj.
devet mesecev. Vodja skupine
pripadnikov latvijskih oboroženih
sil major Ilmars Lejinš je
poudaril, da na tečaju sodelujeta
skupini vojakov iz Latvije. V prvi
so pripadniki, ki bodo v okviru
operativnih skupin za mentorstvo
in povezavo (Operational
Mentoring Liasion Team –
OMLT) odgovorni za urjenje,
usposabljanje in mentorstvo
enot afganistanske nacionalne
vojske. V skupini bodo pripadniki
oboroženih sil Latvije in ZDA.
Druga skupina latvijskih vojakov
bo v okviru skupine za opazovanje
(Military Observation
Team – MOT) v Afganistanu od
decembra patruljirala po terenu,
opazovala in zbirala informacije.
Major Lejinš je tečaj bojevanja v
Sloveniji ocenil kot zelo koristen,
saj so gorniško znanje in veščine
nujni, ker je Afganistan zelo
gorata država, zato je dobro, da
so pripadniki mirovnih sil dobro
pripravljeni tudi na morebitno
bojevanje v gorskem svetu.
23