Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
skušnjavi po napovedovanju dogodkov.<br />
V mednarodnih odnosih, še<br />
posebej na tako nestabilnih območjih,<br />
kot je južni Kavkaz, je navadno<br />
tako, da se zgodi prav nasprotno,<br />
kot so analitiki in tako imenovani<br />
analitiki napovedali. Ti potem <strong>za</strong><br />
na<strong>za</strong>j ugotavljajo, <strong>za</strong>kaj se stvari, kot<br />
so jih napovedovali, niso zgodile, ali<br />
pa preprosto »po<strong>za</strong>bijo« oziroma<br />
ne omenjajo svojih neuresničenih<br />
napovedi, »kolektivni amneziji« pa<br />
ob prenatrpanosti z novimi dogodki<br />
pogosto podleže tudi javnost. Prav<br />
<strong>za</strong>to v tem sklepnem delu obeh<br />
člankov ne želim ničesar predvidevati,<br />
temveč le povzeti <strong>za</strong>pisano glede<br />
na nekatera dejstva, ki vplivajo in<br />
bodo vplivala na razvoj dogodkov v<br />
Gorskem Karabahu.<br />
Gorski Karabah in ves Kavkaz <strong>za</strong><br />
Rusko federacijo ostaja tako imenovana<br />
bližnja tujina, območje, kjer<br />
ima največja država na svetu svoje<br />
strateške interese, s tem pa tudi<br />
(domnevno) pravico, da nanj vpliva.<br />
Ruski federaciji vloga posrednika v<br />
sporu in nerešen spopad, če mislimo<br />
v kategorijah političnega realizma,<br />
ustre<strong>za</strong>, saj lahko tako onemogoča<br />
vse strani. Obenem je tesno<br />
gospodarsko, politično in vojaško<br />
pove<strong>za</strong>na z Armenijo, v <strong>za</strong>dnjem<br />
času pa se predvsem na energetskem<br />
področju povezuje tudi z<br />
Azerbajdžanom. Ohraniti Armenijo<br />
pod nadzorom je pomembno tudi<br />
<strong>za</strong>radi neposrednega stika z Iranom,<br />
s katerim ima Armenija sicer le<br />
nekaj deset kilometrov meje, ne<br />
na<strong>za</strong>dnje pa Ruska federacija s svojo<br />
navzočnostjo ohranja nadzor nad<br />
armenskimi in azerbajdžanskimi<br />
političnimi elitami, s čimer lahko<br />
posredno omejuje tudi vpliv drugih<br />
regionalnih akterjev. Z rešitvijo spopada<br />
v Gorskem Karabahu bi Ruska<br />
federacija lahko izgubila vzvode<br />
vpliva na državi, <strong>za</strong>to zelo aktivne<br />
vloge Moskve pri tem ni pričakovati,<br />
saj ji dosedanje stanje ustre<strong>za</strong>.<br />
Tudi vloga Združenih držav<br />
Amerike ni <strong>za</strong>nemarljiva. Želijo si<br />
namreč <strong>za</strong>gotoviti nemoten pretok<br />
energetskih virov (ne po<strong>za</strong>bimo,<br />
da stopnjevanje spopada ni v<br />
interesu ZDA, saj poteka naftovod<br />
Baku–Tbilisi–Ceyhan le 20 kilometrov<br />
od Gorskega Karabaha), hkrati<br />
pa ohraniti ravnotežje moči oziroma<br />
omejiti vpliv Ruske federacije. ZDA<br />
imajo sicer zelo dobre odnose<br />
z Azerbajdžanom, podobno kot<br />
Ruska federacija <strong>za</strong>radi energetskih<br />
razlogov. Hkrati se v Washingtonu<br />
<strong>za</strong>vedajo vpliva močne, v ZDA živeče<br />
armenske skupnosti, ki pomembno<br />
vpliva na politiko ZDA do Armenije.<br />
V ospredju ameriških pogledov<br />
proti Kavkazu trenutno ni Gorski<br />
Karabah, temveč še ena pereča<br />
tema, in sicer vprašanje armenskoturških<br />
odnosov. ZDA, še posebej<br />
predsednik Obama, si želijo vnovičnega<br />
odprtja armensko-turške meje,<br />
saj bo to po njihovem mnenju vodilo<br />
k stabili<strong>za</strong>ciji razmer.<br />
Tu so še nekateri pomembni<br />
regionalni akterji, na primer<br />
Turčija in Iran. Za Turčijo je poraz<br />
Azerbajdžana v vojni <strong>za</strong> Gorski<br />
Karabah pomenil veliko frustracijo,<br />
vendar se v spopad <strong>za</strong>radi politične<br />
preračunljivosti neposredno ni vpletala,<br />
čeprav ga je politično in vojaško<br />
podpirala. Zdaj, ko se Armenija in<br />
Turčija politično zbližujeta in je<br />
Azerbajdžan posledično <strong>za</strong>skrbljen,<br />
je turški premier Erdogan pohitel<br />
v Baku izrazit odločno podporo<br />
Azerbajdžancem. Turčija torej pazi,<br />
da se ne bi postavila izrazito na eno<br />
stran, saj od stabilnega Kavka<strong>za</strong> pričakuje<br />
koristi. Naj omenimo še vlogo<br />
Irana, ki veliko izvaža v Armenijo<br />
in si je že pri<strong>za</strong>deval postati<br />
posrednik v sporu ter je leta 1992<br />
celo gostil diplomate sprtih strani.<br />
Iran si <strong>za</strong>radi politične izolacije želi<br />
ohraniti odprto mejo proti severu in<br />
okrepiti stike z Evropo, hkrati pa si<br />
<strong>za</strong>radi želje po stabilni soseščini želi<br />
čimprejšnjo rešitev spora. Realnost<br />
in skoraj konsenzualen pogled mednarodne<br />
skupnosti, da je iransko<br />
bogatenje urana, domnevno pod<br />
pretvezo razvijanja jedrskega orožja,<br />
problem, uradni Teheran oddaljuje<br />
od možnosti, da bi imel aktivno<br />
vlogo pri rešitvi spora.<br />
V vsepove<strong>za</strong>nem, globaliziranem<br />
svetu se rado <strong>za</strong>zdi, da o drugih<br />
vemo skoraj vse in da so <strong>za</strong>to<br />
njihova dejanja predvidljiva ter<br />
racionalna, vendar se je že v času<br />
imama Šamila, Hadžija Murata in<br />
drugih, skoraj mitskih zgodovinskih<br />
osebnosti, ki jih je svetu v svojih<br />
romanih približal Lev Nikolajevič<br />
Tolstoj, o Kavkazu razvilo prepričanje,<br />
da tam živijo iracionalna,<br />
uporna in neukročena ljudstva, ki<br />
se jih preprosto ne da podjarmiti.<br />
Čeprav se mogoče zdi, da karabaški<br />
gordijski vozel <strong>za</strong> zdaj tesno drži,<br />
saj bodo vedenje vodilnih politikov<br />
in utemeljitve v korist pozitivnemu<br />
razvoju dogodkov morda prevesili<br />
tehtnico na stran miru, je vedno<br />
treba računati tudi na možnost iracionalnih<br />
dejanj. To seveda ne velja<br />
le <strong>za</strong> Kavkaz, temveč <strong>za</strong> vso mednarodno<br />
skupnost. Ne po<strong>za</strong>bimo, da je<br />
do lanskega avgusta tudi gruzijski<br />
predsednik Mihail Sakašvili veljal <strong>za</strong><br />
racionalnega, celo predvidljivega, na<br />
Harvardu izšolanega diplomata, ki<br />
se že ne bi odločil <strong>za</strong> nespametno<br />
akcijo ... Pa se je – in presenetil<br />
(skoraj) vse!<br />
1<br />
Formalno gledano Armenija Gorskega<br />
Karabaha ni pridobila oziroma priključila<br />
k matičnemu ozemlju, saj je ta razglasil<br />
neodvisnost in poskuša delovati kot samostojna<br />
država, dejansko pa deluje kot neke<br />
vrste protektorat.<br />
2<br />
Skupini Minsk sopredsedujejo Francija,<br />
Ruska federacija in Združene države<br />
Amerike, stalne članice pa so še Belorusija,<br />
Nemčija, Italija, Švedska, Finska, Turčija,<br />
Armenija, Azerbajdžan in tako imenovana<br />
Trojka OVSE, katere članice se vsako<br />
leto menjajo, sestavljajo pa jo aktualna<br />
predsedujoča država OVSE-ju, pretekla in<br />
prihodnja predsedujoča (OVSE, 2009a).<br />
3<br />
Ob tem velja omeniti tudi dejstvo, da so<br />
finančni resursi omejeni. Proračun <strong>za</strong> tako<br />
imenovani proces Minsk je leta 2006 znašal<br />
953.300 evrov (OVSE, 2009a).<br />
4<br />
Sporazum o ruskem vojaškem oporišču v<br />
Armeniji je bil sklenjen leta 1995 <strong>za</strong> 25 let<br />
(de Waal v Saiderman in Ayres, 2008, 88).<br />
5<br />
Saideman in Ayres (2008, 86) opo<strong>za</strong>rjata<br />
na velik vpliv karabaških Armencev na<br />
politično-gospodarsko življenje v Armeniji.<br />
Prejšnji predsednik Armenije Robert<br />
Kočarjan je po rodu iz Gorskega Karabaha<br />
(prav tam.). Samvel Babayan, tudi karabaški<br />
Armenec, je leta 1994 postal načelnik generalštaba<br />
armenske vojske (de Waal, 2003,<br />
256) pa tudi sicer je veliko visokih vladnih<br />
predstavnikov in gospodarsko močnih<br />
osebnosti iz te pokrajine.<br />
6<br />
Gre <strong>za</strong> približno enakovredno oborožitev<br />
na obeh straneh (T-72 in T-55).<br />
7<br />
Glej prejšnjo opombo (BTR-60, BTR-70 in<br />
BTR-80), razmeroma podobni oborožitveni<br />
sistemi z manjšimi razlikami so tudi pri<br />
drugih oborožitvenih sistemih.<br />
Viri:<br />
Danielyan, Emil (2008): Armenia:<br />
Karabakh Summit delivers no breakthrough<br />
from Yerevan's viewpoint.<br />
Eurasia Insight, 11. maj 2008. Dostopno<br />
na http://www.eurasianet.org/departments/insightb/articles/eav110508.<br />
shtml, 12. maj 2009.<br />
De Waal, Thomas (2004): Black Garden:<br />
Armenia and Azerbaijan through Peace<br />
and War. New York, London: New York<br />
University Press.<br />
Gospodinov, Jevgenij (2009):<br />
Нагорный Карабах поднимут на<br />
высший уровень. Россия хочет<br />
стать главным примирителем<br />
Азербайджана и Армении. (Nagornij<br />
Karabah podnimut na visšij uroven.<br />
Rosija hočet stat glavnim primiriteljem<br />
Azerbajdžana i Armeniji).<br />
Kommersant, 18. april 2009. Dostopno<br />
na http://www.kommersant.ru/doc.<br />
aspx?fromsearch=2fae53f2-7052-4dd5-<br />
ab57-26c745749bf8&docsid=1157669,<br />
12. maj 2009.<br />
International Institute for Strategic<br />
Studies (2009): The Military Balance.<br />
London: The International Institute for<br />
Strategic Studies.<br />
Lobjakas, Ahto (2008): Nagorno-<br />
Karabakh: Azerbaijan up for a fight, but<br />
Armenia unbowed. Radio Free Europe /<br />
Radio Liberty, 8. februar 2008. Dostopno<br />
na http://www.rferl.org/content/<br />
article/1079457.html, 11. maj 2009.<br />
Musayelyan, Suren (2009): Interview:<br />
Security-minded Aliyev Says Lachin<br />
Important for Armenians. Dostopno na<br />
http://www.armenianow.com/?action=v<br />
iewArticle&AID=3659&CID=3534&IID=1<br />
231&lng=eng, 11. maj 2009.<br />
OSCE (2009a): Minsk Proces. Dostopno<br />
na http://www.osce.org/item/21979.<br />
html, 13. maj 2009.<br />
OSCE (2009b): Statement of the<br />
Co-Chairs of the OSCE Minsk Group.<br />
Dostopno na http://www.osce.org/<br />
item/36355.html, 13. maj 2009.<br />
Radio Free Europe/Radio Liberty (2008):<br />
Armenia/Azerbaijan: Deadly Fighting<br />
Erupts in Nagorno-Karabakh. Dostopno<br />
na http://www.rferl.org/content/<br />
Article/1079580.html, 12. maj 2009.<br />
Saiderman, Stephen M., in William<br />
R. Ayres (2008): For kin or country:<br />
xenophobia, nationalism and war. New<br />
York, Chichester: Columbia University<br />
Press.<br />
Zupančič, Rok (2009): Po<strong>za</strong>bljeni Gorski<br />
črni vrt: pričakovanja <strong>za</strong> stabili<strong>za</strong>cijo<br />
Gorskega Karabaha (1. del). Slovenska<br />
vojska, letnik <strong>XVII</strong>, številka 7, 15. maj<br />
2009.<br />
The forgotten Black Garden: hopes for<br />
stabilisation of the Nagorno-Karabakh<br />
The first part of the article on Nagorno-Karabakh published in the<br />
previous issue of Slovenska vojska discussed the factors that led to<br />
violence in this ethnically mixed area and analysed the evolution of<br />
the war between Azerbaijan and Armenia. The events and decisions<br />
described in the first part of the article constitute a necessary basis<br />
for understanding the second part, which analyses diplomatic endeavours<br />
for a solution to the Nagorno-Karabakh crisis that have been going<br />
on since 1994, when the exhausted parties agreed to a ceasefire,<br />
and the latest initiatives for an agreement on a political settlement of<br />
the Nagorno-Karabakh problem. The author further analyses the balance<br />
of forces in the area and certain aspects of the geopolitical situation<br />
of Armenia, Nagorno-Karabakh and Azerbaijan that might be of<br />
key importance for future progress of the peace process.<br />
29