Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo

znanje pa pomenijo neprecenljive
vire mladi in srednji generaciji.
Namen projekta
Namen ustanovitve skupin za
samopomoč v vseh krajih in njihovih
okoliših, kjer živi najmanj 50
nekdanjih pripadnikov SV in kjer
bo potekal program samopomoči
za nekdanje pripadnike obrambnega
sistema, je razvijanje organiziranega
prostovoljnega dela,
ustvarjanje razmer za smiselno
in kakovostno življenje nekdanjih
pripadnikov ter medgeneracijsko
sodelovanje in razvijanje solidarnosti
ter povezanosti v stanovski
skupnosti.
Skupine se ukvarjajo z zadovoljevanjem
nematerialnih potreb po
temeljnem medčloveškem odnosu,
doživljanju smisla starosti in
medgeneracijskem povezovanju.
Gre za skupino prostovoljno
zbranih nekdanjih pripadnikov
obrambnega sistema in drugih
upokojencev MO, namen pa
je postati prijateljska skupina,
ki se redno srečuje enkrat na
teden. Temeljna dejavnost v
skupini je pogovor o temah, ki
člane povezuje. Skupine negujejo
kulturo poslušanja, ki je pogoj
za poglobljen pogovor. V pogovoru
sodeluje in posreduje svojo
življenjsko izkušnjo vsak član, ki
izrazi svoje občutke, stališča ter
mnenja. V skupini se ne moralizira,
poučuje in kritizira. Člani
skupine so zavezani k zaupnosti
povedanega.
Učinki skupin so večplastni, saj
rešujejo problem osamljenosti
ljudi, zmanjšujejo socialne stiske,
razvijajo samopomoč, solidarnost
in medsebojno pomoč, utrjujejo
in širijo socialno mrežo, ohranjajo
psihofizično aktivnost starejših,
pomagajo pri sprejemanju in
pripravi na starost, spodbujajo
prostovoljno delo, medgeneracijsko
povezovanje in solidarnost,
povezujejo strokovne službe javnega
sektorja z nevladnim sektorjem
ter omogočajo prepletanje profesionalnega
in prostovoljnega dela.
Rezultati kažejo, da je področje
samopomoči zelo široko in da
sega celo do delovanja medgeneracijskih
večdružinskih skupnosti
kot ene izmed najvišjih oblik organizirane
samopomoči znotraj generacije
starih v sodobni družbi.
Zamisel je praktično preverjena in
uresničena v nemškem Bielefeldu
ter Pegazovem domu za stare v
Rogaški Slatini. Slovenski vojski
prilagojena zamisel je predstavljena
v projektnih rezultatih projektov
skrbi za nekdanje pripadnike
SV. Upamo, da bodo te zamisli
uresničene v praksi Slovenske
vojske in da bodo omogočile
izboljšanje skrbi za naše upokojence.
Delo projekta je načrtovano
v sodelovanju z Društvom upokojencev
MORS (DU MORS), tako
da so njihovi interesi, predlogi in
pobude upoštevani v največjem
možnem obsegu.
Pojem samopomoči
Samopomoč je socialni vzgib v
človeku, da poskuša sam rešiti
svojo stisko ali okrepiti svojo socialno
odločenost za kljubovanje
težavam in da pomaga »svojim« v
okviru družine ali druge skupine
in skupnosti, v kateri njihovo
težavo doživlja tudi kot lastno stisko
(Ramovš, 2003). Samopomoč
je po mnenju Ramovša vzgib, ki je
značilen za vsa živa bitja in prek
živčnega sistema zakoreninjen
v temelju biološke narave. Pri
človeku je posebno razvit za materialno
blagostanje in uspevanje
medčloveških odnosov. V človekovi
naravi je, da si poskuša iz stiske
najprej pomagati sam, če mu to
ne uspeva, pa bo prosil za pomoč
drugega. Pogosto pred tem stisko
opazijo ali začutijo njegovi bližnji,
in sicer otroci, sosedje, delovno
okolje ali pripadniki organizacij,
ki jim pripadajo. Ko v okolju začnejo
reševati stiske posameznikov,
pri tem pomagajo njim, s tem pa
rešujejo tudi svojo stisko, ki jo
doživljajo zaradi njihovih težav.
Samopomoč torej obsega osebno
reševanje svoje stiske ali krepitev
svoje socialne odločenosti ter
skupno reševanje stisk in težav
v okviru skupin ter skupnosti, v
katerih ljudje doživljajo medsebojno
pripadnost. Doživljanje stiske
je glavna energija, ki spodbuja
samopomoč.
Oblikovanje skupin
Skupino bi vodila usposobljena
voditelja, praviloma v paru. Vsak
izvajalec mora spoštovati etična
načela, organizacijska pravila
in strokovna izhodišča za delo.
Voditelji skupin so prostovoljci
s končanim usposabljanjem in
izobraževanjem za vodenje skupin
po verificiranem programu Zveze
društev za socialno gerontologijo
Slovenije ali Zveze medgeneracijskih
društev za kakovostno
starost. Voditelji skupin bi z zvezo
sklenili dogovor o medsebojnih
pravicah in obveznostih oziroma
neposredno z DU MORS. Delo v
skupini bi potekalo na podlagi
strokovnih izhodišč, ki jih določi
zveza. Skupine bi se dobivale
v prostorih vojašnice, uprav za
obrambo in drugih lokalnih središč,
zaradi težav pri mobilnosti
pa lahko tudi na domu udeleženca
skupine.
Naloge voditelja skupine bi bile
redno tedensko vodenje skupine,
vodenje dokumentacije o izvajanju
programa, aktivno sodelovanje
v dodatnih izobraževanjih
in sodelovanje pri organiziranju
različnih aktivnosti na nacionalni
ravni. Voditelj skupine bi imel
pravico do brezplačnega usposabljanja
in izobraževanja za delo v
programu ter povrnitve materialnih
stroškov, povezanih s prostovoljnim
delom. Zagotovljena mora
biti supervizija za voditelje skupin,
ki bi jo izvajal Inštitut Antona
Trstenjaka za gerontologijo in
medgeneracijsko sožitje oziroma
druga strokovna organizacija.
Pogoj za delovanje medgeneracijskih
skupin za kakovostno starost
je pridobitev prostovoljcev koordinatorjev.
Jedro prostovoljcev bi bili
člani DU MORS, možnost vključitve
pa bi imeli tudi drugi, na primer
zaposleni na Ministrstvu za
obrambo, drugi nekdanji pripadniki,
družinski člani pripadnika ter
štipendisti ministrstva. Zagotoviti
je treba prostor za srečevanja skupine,
kontinuiteto usposabljanja
prostovoljcev in koordinatorjev
ter organizirano povezavo med
njimi s skupnim usposabljanjem,
»nagradnimi srečanji« ob koncu
leta in podobnim, najpomembnejše
pa je njihovo redno mesečno
srečevanje v mali intervizijski
skupini, ki je najboljše sredstvo
proti izgorelosti pri prostovoljnem
delu z ljudmi in za ljudi.
Delovali bi skladno s področnimi
kodeksi, torej Kodeksom etičnih
načel v socialnem varstvu in
Etičnim kodeksom organiziranega
prostovoljstva. Skupine bi se
financirale z denarjem, ki ga
Ministrstvo za obrambo namenja
financiranju DU MORS na podlagi
statusa društva v javnem interesu
na področju obrambe, iz vplačil
članov sklada solidarnostne vzajemne
pomoči in s prostovoljnimi
prispevki.
Pilotske medgeneracijske
skupine za kakovostno starost
Med izvajanjem projekta medgeneracijskih
skupin za kakovostno
starost smo v sodelovanju
z Inštitutom Antona Trstenjaka
začeli usposabljanje voditeljev prostovoljcev,
ki se ga udeležuje 16
prostovoljcev, in sicer zaposlenih
na Ministrstvu za obrambo, upokojencev
in njihovih partnerjev.
Med usposabljanjem prostovoljec
oziroma prostovoljski par ustanovi
novo medgeneracijsko skupino za
kakovostno starost. Usposabljanje
poteka enkrat na mesec po tri
ure in se bo predvidoma končalo
jeseni. Tako je do danes začelo
delovati pet skupin v Novem
mestu, Kranju, Mariboru, Ljubljani
in Vipavi. V Novem mestu deluje
medgeneracijska skupina za
kakovostno starost Dolenjski
bršljan, njena voditelja pa sta Silva
in Peter. Silva: »Prijaznemu vabilu
na usposabljanje voditeljev skupin
za samopomoč sem se odzvala z
mešanimi občutki. Stari ljudje so
del mojega življenja, zato sem v
tem usposabljanju videla priložnost,
da pridobim novo znanje za
delo z njimi in za boljše razumevanje
njihovih težav ter potreb.
Po drugi strani sem se spominjala
prvih tednov, mesecev, mogoče
leta, ko sem se upokojila. Nisem si
namreč mislila, da bo prehod tako
težak in boleč. Ko bi le takrat bila
kje kakšna skupina …« Peter: »Ko
pomagam drugim, pomagam sebi
spoznati in zavedati se veličine ter
pomembnosti sedanjega trenutka,
ko še imam ob sebi družino, sem
zdrav in vitalen. Družabništvo in
pomoč starim ljudem, ki so del
tega izgubili, mi daje zagotovilo,
da bom nekoč pomoč dobil
tudi sam.«
Pilotske skupine bodo nadaljevale
delo. Vabimo vse, ki jih veseli delo
z ljudmi in druženje, da pokličejo
na Sektor za odhode iz SV, na
telefonsko številko 01/471 10 48.
33