Letnik XVII/8 - Ministrstvo za obrambo

je pomen vsaj majhne stopnje zaupanja med
sprtimi stranmi in dejstvo, da v dialogu ne
smemo ignorirati zahtevnih vprašanj. Verski
voditelji v pogajalski proces vključijo vrednote,
pri čemer so pomembni tako zaradi stikov
z lokalnimi skupnostmi kot zaradi vloge, da
javno zahtevajo odgovornost za delovanje v
nasprotju z njihovo vero. Verskim voditeljem,
ki se zavzemajo za mir, skupnosti običajno zaupajo
tudi po koncu spopada, kot je na primer
pri južnoafriškem nadškofu Desmondu Tuti.
Nekdanji norveški premier je opozoril tudi, da
je nasilje nad ženskami v vojnah razširjeno in
pogosto sistematično, zato ga je treba posebej
obravnavati. Pri tem sta pomembna mednarodno
pravo in zagotovitev, da storilci odgovarjajo
za svoja dejanja, hkrati pa bi morale biti
ženske bolj vključene v vzpostavljanje miru,
odločanje ter obnovo, za kar jim je treba zagotoviti
podporo in vire.
Obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič je
predstavila zastopanost žensk v obrambnem
resorju v Sloveniji. Kot je dejala, smo v
Sloveniji nedavno dobili prvo poklicno gasilko,
v SV pa je 15 odstotkov žensk in tudi na
približno devet odstotkih vodilnih položajev
v SV so ženske. »Verjamem, da bodo ženske
v prihodnje zasedle pomembnejše položaje
v SV in na MO,« je povedala ministrica in
spomnila na novo vodstveno ekipo SV, v kateri
sta visoki častnici. Ob tem je poudarila, da
se morajo ženske za imenovanje na vodilne
položaje navadno zelo izkazati, kar velja tudi
po imenovanju, in opozorila, da »ženska na
vodilnem mestu ne pomeni privilegija ali
izjeme, pač pa realizacijo enake možnosti na
podlagi dela, znanja in sposobnosti«. Čeprav
si morajo ženske za emancipacijo prizadevati
same, je pomembna zakonodajna podlaga. Za
Slovensko vojsko je Resolucija ZN 1325 zelo
pomembna in jo bomo letos implementirali
v akcijskem načrtu in nacionalni strategiji o
sodelovanju na mednarodnih misijah in v operacijah.
Z dokumentoma si bo MO prizadevalo
doseči uravnoteženo zastopanost spolov v
operacijah tako glede števila kot položajev.
Slovenija je v operacije do zdaj napotila 1242
pripadnikov, od tega 94 pripadnic, pri čemer
je častnica poveljevala kontingentu SV v
operaciji EU Althea in operaciji OZN Unficyp,
namestnice poveljnikov SIKON pa smo imeli
v Kforju in Isafu. Ministrica je še dejala, da SV
veliko pozornosti v pripravah enot na napotitev
na misijo namenja ravnanju s civilnim
prebivalstvom, pri čemer morajo mednarodne
enote ženske na območjih operacij spodbujati
k vključitvi v mirovne procese.
V nadaljevanju seminarja, ki ga je vodila
Sonja Lokar, predsednica delovne skupine
Pakta stabilnosti za enakost spolov, ki ji je v
desetletju v državah na Balkanu uspelo močno
povečati zastopanost žensk v parlamentih, sta
norveška in švedska ambasadorka v Sloveniji
predstavili izkušnji držav pri implementaciji
Resolucije ZN 1325, pri čemer sta državi
na podobni poti. Norveška ambasadorka
v Sloveniji Guro H. K. Vikør je Resolucijo
ZN 1325 o ženskah, miru in varnosti, ki jo
je oktobra 2000 sprejel Varnostni svet ZN,
označila kot pomemben mejnik, saj je to prvi
dokument VS ZN o vlogi žensk in njihovih
izkušnjah v oboroženih spopadih. »Značilno
za večino sodobnih spopadov je, da je civilna
populacija podvržena obsežnim sistematičnim
napadom, ženske in otroci pa predstavljajo
večino civilne populacije,« je dejala ambasadorka
in opozorila, da se povečuje tudi
število žensk ter deklet, ki so prostovoljno ali
prisilno bojevnice. Poudarila je, da so kljub
temu izkušnje žensk v spopadih marginalizirane
do nesprejemljive mere, njihova vloga pri
reševanju spopadov pa spregledana. »Danes
ženske pogosto niso vključene v sprejemanje
odločitev glede miru in varnosti, naj bo to
na lokalni, državni ali mednarodni ravni.«
Mandati mirovnih operacij so se razširili in
spremenili, elementi večine mirovnih operacij
danes pa so preprečevanje spopadov, krizno
upravljanje in pokonfliktna obnova z vzpostavitvijo
demokratičnih vlad in spoštovanjem
človekovih pravic, kar Resolucija ZN 1325
obravnava z vidika spolov. Po oceni Guro H.
K. Vikør je sodelovanje žensk za zagotavljanje
dolgoročnega miru nujno, in sicer pod
enakimi pogoji, kot veljajo za moške na vseh
ravneh in v vseh vlogah mirovnega procesa.
»Odgovornost za implementacijo resolucije je
na državah članicah OZN, da prek ukrepov na
nacionalni ravni prispevajo k prizadevanjem
ZN, ter v dvostranskih mirovnih iniciativah
v državah spopada,« poudarja ambasadorka.
Sicer je junija lani VS ZN sprejel Resolucijo
1820 o spolnem nasilju proti civilnim osebam.
Kot je opozorila Guro H. K. Vikør, je največja
težava pri uresničevanju obeh resolucij,
da Združeni narodi nimajo mehanizmov za
nadzor nad implementacijo. Danska, Norveška
in Švedska so bile prve države, ki so sprejele
svoje državne akcijske načrte, kar nekaj držav
pa temu sledi, celo države, kot so Liberija,
Haiti in Kongo. »Pomembni so premiki v
praksi,« je dejala norveška ambasadorka in
opozorila, da je nedavna raziskava, ki jo je
Norveška s Poljsko in Veliko Britanijo naredila
v Liberiji, Sierri Leone in Kongu, pokazala,
da so od resnične implementacije resolucije
v praksi še daleč. Celo nedavna študija, ki jo
je Norveška izvedla med svojimi pripadniki v
Isafu, je pokazala na številne izzive, je končala
Guro H. K. Vikør.
Sociologinja Maca Jogan je v predstavitvi
pojasnila, zakaj kljub veliko različnim ukrepom
še vedno obstajajo ovire za enakost spolov,
nato pa so slovensko izkušnjo sodelovanja v
mirovnih operacijah in na misijah predstavili
doc. dr. Vladimir Prebilič, Janja Vuga z
Obramboslovnega raziskovalnega centra FDV
ter poročnica SV Tonja Delopst. Dr. Prebilič je
poudaril, da je uspeh mednarodne operacije
odvisen od kompleksnih aktivnosti, ki sicer
niso vojaškega značaja in prispevajo k vzpostavitvi
sodobne družbe, ki upošteva človekove
pravice ter svoboščine. Pri tem je opozoril, da
Slovenija nacionalne strategije sodelovanja v
procesu vzpostavitve miru še nima, vendar
izvaja postopke. Poleg uradne razvojne pomoči
slovenske vlade predvsem za Zahodni Balkan
uresničujejo različne kratkoročne dvostranske
programe, ki pripomorejo k dolgotrajnemu
miru, tudi ministrstva. »Vse bolj izrazita je
potreba, da bi bile različne oblike pomoči bolj
usklajene,« je poudaril dr. Prebilič. Janja Vuga
je opozorila, da imajo ženske v SV 15-odstotni
delež, v policiji pa le šestodstotnega. SV je v
zadnjih štirih letih na misije ženske skupaj
napotila 177-krat, pri čemer jih je bilo veliko
na misijah po dvakrat, ženske, ki jih na misijo
napoti policija, pa predstavljajo le odstotek
napotenega kadra. Kot optimističen je Janja
Vuga ocenila podatek iz raziskave slovenskega
javnega mnenja, da javnost vstop žensk v SV
podpira kar z dobrimi 73 odstotki, vendar je
javno mnenje glede vstopa žensk v bojne enote
različno. Tudi raziskava med pripadniki SV na
Kosovu je pokazala, da so mnenja glede opravljanja
vseh nalog s strani žensk in ločevanja
del prav tako deljena.
Poročnica Tonja Delopst, ki je bila v operaciji
Isafa v SIKON 10 do marca poveljnica nacionalnega
podpornega elementa in namestnica
poveljnika SIKON, je bila med 70 pripadniki
SV v tej rotaciji ena izmed štirih pripadnic.
Kot ženska težav z afganistanskimi prebivalci,
s katerimi je sodelovala ali jih srečevala na
patruljah, ni imela, čeprav so jo opazovali z
zanimanjem in začudenjem.
Peace building, Interreligious
Dialogue and Gender Equality
A seminar on peace building, interreligious
dialogue and gender equality, organised by
the Embassy of the Kingdom of Norway in
Slovenia, was held at the Faculty of Social
Sciences in Ljubljana on Friday, 15 May 2009.
The aim of the seminar was to exchange best
practices. Kjell M. Bondevik, former Norweigan
prime minister and current president
of the Oslo Centre for Peace and Human
Rights, presented the Norwegian experience
with peace processes and underscored
the importance of instituting dialogue with
religious leaders, while the Slovenian Minister
of Defence, Ljubica Jelušič, discussed
the role of women in the Slovenian defence
environment and the implementation of UN
Security Council Resolution 1325 on women,
peace and security, in particular their experiences
in armed conflicts.
15