Letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski ...

obdobja pred letom 1997. Nekoliko nižjo obremenitev zaradi NEK (okoli 0,4 mikro Sv/leto za
odraslega in okoli 1,1 mikro Sv/leto za otroka), dobimo tudi za Savo v Jesenicah na
Dolenjskem. Na te podatke znatno vpliva nezanesljiva ocena deleža kratkoživega I-131, ki so
ga v letu 2001, tako kot v preteklih letih, prispevale v znatnem obsegu izteke bolnišnic.
Približno oceno za prispevke I-131 iz bolnišnic k obremenitvi referenčnega otroka (1-2 let)
lahko naredimo iz meritev v mestu Krško, kjer je izključen prispevek NEK, in ki dajo dozo 1,2
mikro Sv/leto.
Za oceno povečanja efektivne doze odraslega referenčnega človeka zaradi uživanja savskih
rib, dobimo ob najbolj neugodni predpostavki (maksimalne izmerjene vrednosti umetnih
radionuklidov ne glede na poreklo, celotna riba) vrednost manj kot 1,3 mikro Sv/leto, za
referenčnega otroka (60% ingestije odraslega) pa manj kot 3,1 mikro Sv/leto. V povprečju
ribe, ki so do leta 1986 predstavljale kritično prenosno pot za emisije NEK preko prehrambene
verige, v letu 2001 nimajo bistveno višje vsebnosti cezija (predvsem černobilskega) od ostale
beljakovinske hrane. Občasno povečanje obremenitev (zlasti pri otrocih) povzroča tudi tu
kratkoživi I-131, ki je posledica kontaminacije celotnega savskega vodnega telesa pred in za
elektrarno.
Neodvisna modelna ocena efektivne doze potencialno najbolj izpostavljenega posameznika iz
referenčne skupine brežiških prebivalcev za pričakovane prenosne poti tekočih efluentov preko
Save, ki temelji na mersko ocenjenem razredčitvenem faktorju v Savi in inventarju letnih
izpustov NEK (dopolnjena mesečna poročila NEK za leto 2001), daje efektivno dozo 0,5
mikro Sv/leto za odrasle (nad 17 let), 0,4 mikro Sv/leto za mladince (od 12 do 17 let), 0,9
mikro Sv/leto za otroke (od 1 do 2 let) in 0,3 mikro Sv/leto za dojenčke (pod 1 letom). Ta
ocena obremenitve je približno enaka kot v preteklih treh letih.
Vodovod Brežice je v letih od začetka obratovanja NEK (od leta 1982) kazal dvakrat večjo
povprečno koncentracijo H-3 kot vrtine v brežiško-krškem polju in krški vodovod. Študija in
analize narejene v letu 1985 so potrdile domnevo, da je to povišanje pripisati prispevkom NEK
preko savske vode. V drugi polovici leta 1990 so brežiški vodovod začeli pretežno (70%
porabe) napajati iz nove globoke vrtine, ki se zaenkrat odlikuje z vodo z zelo nizko vsebnostjo
H-3 (stara voda) tako, da je ta povezava praktično odpadla. Izmerjeni prispevek vseh umetnih
radionuklidov iz brežiškega vodovoda k letni obremenitvi odraslega prebivalca zaradi pitja te
vode se je po letu 1990 znižal na nekaj stotink mikro Sv/leto (v letu 2001 okoli 0,020 mikro
Sv/leto za odrasle in 0,026 mikro Sv/leto za otroke), pri čemer je postal prispevek NEK preko
H-3 iz starega črpališča zanemarljiv. Celotna obremenitev zaradi vsebnosti naravnih in
umetnih radionuklidov je bila v brežiškem vodovodu ocenjena na 5 mikro Sv/leto za odrasle in
12 mikro Sv/leto za otroke (1-2 let). V vseh nadziranih črpališčih krškega vodovoda so
največje obremenitve z umetnimi radionuklidi ugotovljene v zajetju Dolenja vas. Ocenjen
prispevek k letni dozi odraslega znaša 0,05 mikro Sv/leto in za otroke (1 - 2 let) 0,06 mikro
Sv/leto. Ugotovljene več kot dvakrat višje vrednosti obremenitev v primerjavi z Brežicami so
posledica predvsem višjih koncentracij radionuklidov H-3 in Sr-90. Nadzorne vrtine v
naplavinah samoborskega področja v letu 2001 niso pokazale zaznavnega vpliva splošnega
onesnaženja, niti se v njih ne zazna vpliva NEK (H-3).
Imisijske meritve aerosolov so v času med rednim letnim remontom NEK (maj, junij 2001) na
lovilcih talnega useda (lepljive plošče) zaznale prisotnost nekaterih kratkoživih, svežih
radioizotopov, značilnih za zračne emisije NEK. Podobno zaznavanje aerosolnih emisij,
vendar manj izrazito in predvsem v neposredni bližini NEK, je bilo ugotovljeno prvič med
remontom v letih 1999 in nato tudi v letu 2000. Konservativna ocena obremenitev zaradi
potencialnega vnosa preko prehranske prenosne poti (onesnažena zelenjava) nam za področja,
kjer so postavljene lepljive plošče (severni sektorji, razdalja 1,3 km), da oceno doze za
odraslega človeka 0,14 mikro Sv/leto in za otroka (1 - 2 leti) 0,17 mikro Sv/leto. Ocene,
narejene na podlagi inventarja plinastih emisij (mesečna poročila NEK za leto 2001,
dopolnjena z oceno IJS za plinaste emisije H-3 in C-14) ter emisij partikulatov (mesečna
poročila NEK za leto 2001, dopolnjena z dodatnimi ocenami IJS o emisijah) in mesečnih
111