Letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski ...

atificiral 20.11.1996, za R Slovenijo je začela veljati 18.2.1997. Konvencijo je do konca leta
2001 ratificiralo 53 držav, od držav z jedrskimi elektrarnami samo Kazakstan in Indija nista
pogodbenici KJV.
URSJV je pripravila v skladu s 5. členom KJV v letu 2001 že drugo nacionalno poročilo. Pri
pripravi poročila so sodelovali tudi NEK, IJS, ICJT, URSZR, ZIRS in ARAO. Nacionalno
poročilo zajema stanje izpolnjevanja določil KJV, ki se nanašajo na zakonski in predpisni
okvir, upravni organ, odgovornost imetnika dovoljenja, finančna sredstva in kadre, človeški
dejavnik, zagotavljanje kakovosti, ocenjevanje in preverjanje varnosti, varstvo pred sevanjem,
pripravljenost za izredne razmere, izbira lokacije jedrskega objekta, projektiranje, gradnja in
obratovanje jedrskih elektrarn. Poročilo zajema tudi posebno poglavje, kjer je prikazan
napredek na področju pristojnega upravnega organa, na področju izvajanja programa varnostne
kulture ter na področju kriterijev za izvajanje prioritizacije varnostnih izboljšav. Poročilo je
bilo obravnavano na 84. seji Strokovne komisije za jedrsko varnost (SKJV) in nato na redni,
39. seji Vlade RS sprejeto, skupaj z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije ter njeno
sestavo.
V oktobru 2001 je bilo slovensko nacionalno poročilo posredovano na sekretariat MAAE, ki je
zagotovil, da so vse države pogodbenice prejele po en izvod nacionalnih poročil vseh drugih
držav pogodbenic. Slovenija je tako prejela poročila iz 42 držav (Argentine, Armenije,
Avstralije, Avstrije, Belgije, Belorusije, Bolgarije, Brazilije, Cipra, Češke, Čila, Finske,
Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Japonske, J. Afrike, Kanade, Kitajske, Koreje, Latvije, Litve,
Luksemburga, Madžarske, Mehike, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Pakistana, Peruja,
Poljske, Romunije, Ruske federacije, Slovaške, Španije, Švedske, Švice, Turčije, Ukrajine,
Velike Britanije in ZDA) in EURATOM (European Atomic Energy Community). Preko
koordinatorjev skupin je bila nato zagotovljena možnost podajanja morebitnih vprašanj ali
komentarjev na konkretna poglavja ali člene posameznih nacionalnih poročil. Države
pogodbenice so bile dolžne svoja nacionalna poročila dopolniti (ustno ali pisno) z odgovori na
konkretna vprašanja, ki so jih prejela do napovedanega pregledovalnega sestanka aprila leta
2002 na Dunaju.
V skladu s Poslovnikom in finančnimi pravili KJV je izveden najkasneje šest mesecev pred
vsakokratnim pregledovalnim sestankom organizacijski sestanek, ki je potekal od 25. do 26.10.
2001 na Dunaju. Na podlagi določb istega Poslovnika so na organizacijskem sestanku izvolili
predsednika in dva podpredsednika pregledovalnega sestanka, države pogodbenice pa so bile
razvrščene v skupine. Določili so tudi predsedujoče, njihove namestnike ter poročevalce
posameznih skupin. Dodatno so določi še koordinatorje posamične skupine, katerih naloga je
distribucija poročil, vprašanj in odgovorov znotraj skupine. Pri določitvi skupin se zagotovi, da
so v skupine uvrščene države iz različnih geografskih področij ter da so v njih zastopane tako
države z jedrskimi elektrarnami kot tiste, ki jih nimajo. Za predsedujočega na drugem
pregledovalnem sestanku držav pogodbenic Konvencije za jedrsko varnost je bil izvoljen M.
Gregorič, direktor URSJV. Na sestanku je bila R Slovenija uvrščena v peto skupino (od
skupno šestih), skupaj z Rusko federacijo, Perujem, Finsko, Korejo, Argentino, Malijem,
Hrvaško in Bangladešem. Za predsedujočega pete skupine je bil izvoljen g. S. Collins, ZDA,
za podpredsedujočega g. S. Adamchik, Ruska federacija, za koordinatorja g. Ivo Valčić,
Hrvaška ter za poročevalca g. P. Wigfull iz Kanade.
Nacionalno poročilo je v celoti objavljeno na spletnih straneh URSJV pod rubriko Poročilanacionalna
poročila, v angleškem in slovenskem jeziku (http://www.gov.si/ursjv).
8.2.3 DVOSTRANSKI SPORAZUMI
V letu 2001 je bil ratificiran dogovor med URSJV in Državnim uradom za jedrsko varnost
Češke republike za izmenjavo informacij (podpisan 18.12.2000 v Pragi, objavljen v UL RS-
MP, št. 22/2001)
174