Letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski ...

Tabela 4.3: Stanje diagnostičnih rentgenskih aparatov v zadnjih petih letih
Stanje diagnostičnih RTG 1997 1998 1999 2000 2001
aparatov v zadnjih 5 letih
Brezhibni 169 235 210 221 209
Potreben servis 74 16 67 64 45
Predlagan odpis 40 15 39 33 30
Odpisani 16 31 18 16 16
Novi 31 28 22 11 19
Pokvarjeni 6 6 3 8 16
Vsota 336 324 359 353 335
V letu 2001 niso upoštevani veterinarski rentgenski aparati.
4.1.3.2 Odprti viri sevanj v zdravstvu in drugih laboratorijih ter zaprti viri v
zdravstvu
Pod nadzorom je sedem klinik ali bolnišnic v R Sloveniji, kjer uporabljajo odprte vire sevanj
(radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo. To so KC Ljubljana - KNM, OI ter splošne
bolnišnice v Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu, Šempetru pri Gorici in Izoli. V OI obsega
nadzor poleg odprtih virov še zaprte vire (2 visoko aktivna vira s Co-60, 1 vir z Ir-192, 3 vire
s Sr-90 in 25 virov s Cs-137 ter 3 pospeševalnike) v oddelkih za teleradioterapijo in
brahiradioterapijo. Manjše količine zaprtih virov v zdravstvu imajo še v KC Ljubljana.
Leta 2001 sta bila opravljena dva inšpekcijska pregleda. V OI je bil opravljen 1 inšpekcijski
pregled, pri katerem niso bile ugotovljene pomanjkljivosti. V Celju, Mariboru in Šempetru pri
Gorici, Zavod za varstvo pri delu na svojih pregledih, ki jih opravlja dvakrat letno, ni ugotovil
večjih pomanjkljivosti. Inšpekcijski pregled je bil opravljen le v bolnišnici v Celju, kjer so bile
ugotovljene manjše pomanjkljivosti (neveljavne kalibracije merilnikov sevanja, neoptimalno
urejena kontrolna točka s sanitarnim vozlom, postopki za primer nezgod niso bili nalepljeni na
vidnih mestih). V KNM še vedno ni zgrajen poseben zaprt sistem za zadrževanje tekočih
radioaktivnih odplak, čeprav je bila izdana odločba o tem že leta 1995. Te laboratorije
pregleduje dvakrat letno tudi IJS.
4.1.3.3 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi medicinske uporabe virov sevanja
Dejavnost EC na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji temelji na vsebini pogodbe
EURATOM Treaty, ki narekuje vzpostavitev temeljnih varnostnih standardov, namenjenih
zaščiti pred škodljivimi vplivi ionizirajočega sevanja. Zaradi svojevrstnosti zdravstvenega
varstva posameznikov, izpostavljenih ionizirajočemu sevanju pri medicinski rabi so varnostni
standardi tega področja opredeljeni v posebni direktivi 97/43/EURATOM, imenovani tudi
Medical Exposure Directive in povzemajo navodila publikacije ICRP 73.
Diagnostična radiologija namreč prispeva daleč največji delež k obsevanosti prebivalstva
zaradi umetnih virov ionizirajočih sevanj. Okrog 15% celotne doze, ki jo prejme povprečni
Evropejec, je posledica medicinske uporabe ionizirajočega sevanja. Če izvzamemo naravne
vire sevanja, odpade na radiološko diagnostiko skoraj 90% kolektivne doze.
ZIRS je zato v letu 2001 nadaljeval s financiranjem pilotnega projekta, katerega namen je
zajeti različne radiološke preiskave. Raziskovalno nalogo z naslovom »Obsevanost pacientov
zaradi klasičnih radioloških preiskav v Splošni bolnišnici Maribor«, je izvedel ZVD. Rezultati
so opisani v poglavju 4.3.5. ZIRS namerava tako vzpostaviti enotna merila za ocenjevanje
kakovosti radioloških preiskav, kamor sodi tudi določitev diagnostičnih referenčnih nivojev na
državni ravni. Diagnostični referenčni nivoji so eno izmed meril za objektivno primerjavo
diagnostik in odražajo stanje v državi ter omogočajo razvoj postopkov optimizacije. Dejavnost
ZIRS v svoji vsebini presega zgolj formalno prilagajanje zakonodaji Evropske skupnosti in je
v prvi vrsti namenjena izboljšanju kakovosti radioloških storitev v Sloveniji, za dobro vseh
preiskovancev in bolnikov.
127