Letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski ...

6 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki po posameznih objektih je opisano v poglavjih 2.1.4, 2.2.2,
2.3.2 in 2.4.2.
6.1 JAVNA SLUŽBA RAVNANJA Z RADIOAKTIVNI ODPADKI
Po Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z
radioaktivnimi odpadki (Ur. list RS, št. 32/99), ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki,
nastalimi pri malih proizvajalcih, bi morala ARAO maja 2000 zagotoviti opravljanje javne
službe v celoti. Zaradi zakasnitve pri posodobitvi Centralnega skladišča RAO v Brinju se javna
služba praktično ne izvaja, oziroma se izvaja samo v interventnih primerih. Pri povzročiteljih
radioaktivnih odpadkov se zaradi tega kopičijo radioaktivni odpadki, zato obstaja velik interes
za vzpostavitev delovanja omenjene javne službe v celoti.
Opis interventnih vnosov v Centralno skladišče RAO v Brinju je podan v poglavjih 2.3.2 in
5.6.
6.2 STRATEGIJA RAVNANJA Z IZRABLJENIM JEDRSKIM
GORIVOM
V letu 1996 je Vlada R Slovenije sprejela »Strategijo ravnanja z izrabljenim jedrskim
gorivom«, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, ARAO in NEK. Ta strategija ne
podaja končne rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom. Predlaga pa začasno rešitev in
preloženo odločanje. Strategija tudi predlaga, da se v vmesnem obdobju izvajajo vsi potrebni
ukrepi za povečanje kapacitete bazena za izrabljeno gorivo v NEK oziroma za možnost suhega
skladiščenja. Končna odločitev o odlaganju izrabljenega goriva je tako odložena do leta 2020,
medtem ko naj bi se začela izgradnja odlagališča leta 2050 ali kasneje. Strategija je
pripravljena na osnovi sedanjih izkušenj oziroma tuje prakse in naj bi se revidirala vsaka tri
leta. Do konca leta 2001 še ni bila revidirana.
6.3 PLAN RAZGRADNJE NEK
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje
Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne
Krško (Ur. l. RS št. 75/94) pripravilo v letu 1996 »Plan razgradnje NE Krško« s prikazom
možnih načinov izvedbe razgradnje in potrebnimi finančnimi sredstvi. Plan razgradnje
predvideva revizijo vsakih 3 do 5 let. Na osnovi omenjenega plana je bilo priporočeno, da se
od vsake proizvedene kWh prispeva v omenjeni sklad 0,42 SIT. Zaradi neporavnanih
obveznosti pa NEK trenutno vplačuje v omenjeni sklad 0,61 SIT/kWh.
Ministrstvo za gospodarstvo je v letu 2001 pričelo s pripravo revizije omenjenega plana.
Izdelana je bila projektna naloga. Sama revizija pa ni bila naročena kljub temu, da se je rok za
njeno izdelavo iztekel sredi leta 2001. Pri izdelavi osnov za pripravo projektne naloge so poleg
slovenskih strokovnjakov sodelovali tudi strokovnjaki MAAE ter strokovnjaki iz Hrvaške.
Projektno nalogo je maja 2001 izdelalo hrvaško podjetje APO, d.o.o konzalting i inženjering u
zaštiti okoliša. Julija jo je pregledala skupina strokovnjakov MAAE in podala več priporočil.
Posebej so poudarili pomembnost boljše ocene stroškov skladiščenja, prevoza ter odlaganja
izrabljenega goriva in NSRAO, ki predstavljajo približno 80% vseh stroškov razgradnje.
156