Letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski ...

Ker je R Slovenija postala pogodbenica Pariške konvencije in je formalno zaprosila za pristop
k Bruseljski dopolnilni konvenciji, je skladno s tem 9.11.2001 pri MAAE sprožila postopek za
izstop iz Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrske škode (sprejeta na Dunaju dne
21.5.1963, objavljena v UL SFRJ -MP, št. 5/77). Prestop iz Dunajske v Pariško konvencijsko
ureditev zagotavlja večjo stopnjo finančnega pokritja škode iz morebitne jedrske nesreče.
b) Konvencija z dne 31. 1.1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne 29.7.1960, kot je
bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28.1.1964 in s Protokolom z dne 16.
11.1982 (sestavljena v Bruslju dne 31.1.1963, objavljena v Ur.l. RS-MP, št. 9/2001, t.i.
Bruseljska dopolnilna konvencija)
Državni zbor R Slovenije je dne 5.4.2001 sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije z dne 31.1.
1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne 29.7.1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim
protokolom z dne 28.1.1964 in s Protokolom z dne 16.11.1982. Dne 6.12.2001 je R Slovenija
depozitarju Bruseljske dopolnilne konvencije, Zunanjemu ministrstvu Kraljevine Belgije,
posredovala diplomatsko noto, s katero je zaprosila za pristop k omenjeni konvenciji, saj sta
bila izpolnjena oba pogoja za pristop k konvenciji - zaključen notranji pravni postopek
(ratifikacija konvencije v Državnem zboru RS in objava konvencije v Ur.l. RS-MP, št. 9/2001)
ter članstvo v Pariški konvenciji.
Bruseljska dopolnilna konvencija dopolnjuje Pariško konvencijo o odgovornosti tretjim na
področju jedrske energije. Obe konvenciji skupaj tvorita celovit sistem odgovornosti in
zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo.
c) Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala - postopek sprememb in
dopolnitev
Od 3. do 7. 12. 2001 je na Dunaju potekala konferenca pravnih in tehničnih strokovnjakov
glede dopolnitev in sprememb Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala.
Konferenco pravnih in tehničnih strokovnjakov je sklical generalni direktor MAAE z
namenom, da pripravi osnutek dopolnitev in sprememb Konvencije o fizičnem varovanju
jedrskega materiala, v skladu s priporočili ekspertne skupine, ki je ocenjevala, ali je potrebno
revidirati Konvencijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala. V končno poročilo iz maja
2001 je ekspertna skupina pod vodstvom M. Gregoriča, namreč zapisala, da »obstaja jasna
potreba, da se okrepi mednarodni režim fizičnega varovanja« in da so za to potrebni različni
ukrepi - med drugim tudi priprava osnutka dobro definiranih dopolnitev in sprememb, ki bodo
okrepile Konvencijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala in ki bodo kasneje predmet
diplomatske konference, na kateri bodo države sprejele dopolnitve in spremembe konvencije
(v skladu z 20. členom konvencije). Sklic konference je pozdravila tudi Generalna konferenca
MAAE v resoluciji GC (45)/RES/14B. Ta odločitev je bila v poročilu generalnega direktorja
(dokument GOV/2001/50) posredovana tudi Svetu guvernerjev. Dopolnitve in spremembe
Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala naj bi obsegale:
- razširitev uporabe konvencije (konvencija naj bi, poleg varovanja jedrskega materiala v
mednarodnem transportu, po novem urejala tudi varovanje jedrskih materialov v domačem
transportu, shranjevanju in rabi ter varovanje jedrskih objektov in materialov pred
sabotažo)
- vključitev temeljnih načel fizičnega varovanja jedrskih objektov in jedrskega materiala
- pomembnost odgovornosti države za fizično varovanje
- pomembnost varovanja zaupnih podatkov v zvezi z jedrskimi materiali in jedrskimi objekti
- določitev nekaterih novih kaznivih dejanj, katere bodo morale države članice inkriminirati
v svoji domači zakonodaji.
d) Konvencija o jedrski varnost
Konvencija o jedrski varnosti (KJV) kot najpomembnejši mednarodni instrument s področja
jedrske varnosti je začela veljati 24.10.1996. Državni zbor R Slovenije je konvencijo
173