Letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski ...

2.1.6 PREJETE DOZE DELAVCEV
Služba za radiološko zaščito v NEK je organizirana z nalogo, da meri, računa in vodi redno
evidenco o prejetih efektivnih dozah za vse delavce, ki imajo dostop v kontrolirano območje
elektrarne, ne glede na to ali so to delavci elektrarne ali zunanji izvajalci pogodbenih del,
inšpektorji in drugi obiskovalci.
S stališča varstva pred sevanji elektrarno delimo na področje, ki je radiološko stalno
nadzorovano in področje, v katerem se radiološka kontrola vrši občasno oziroma po potrebi. V
radiološko nadzorovano področje (kontrolirano področje) spada reaktorska zgradba, zgradba
za ravnanje z gorivom, pomožna zgradba, del vmesne zgradbe, primarni laboratorij, vroče
delavnice, prostori za dekontaminacijo, del zgradbe za dekontaminacijo in prostori za ravnanje
z radioaktivnimi odpadki in njihovo skladiščenje.
V radiološko nadzorovanem področju, kjer obstaja možnost obsevanja in kontaminacije,
morajo delavci NEK in zunanji izvajalci pogodbenih del poleg osnovne zaščitne opreme nositi
še osebne dozimetre. Osebni dozimetri so namenjeni za nadzor izpostavljenosti zunanjemu
sevanju in merijo skupno prejeto dozo v nekem časovnem obdobju. Notranjo obsevanost ali
tako imenovano interno kontaminacijo pa v NEK izmerijo s števcem za merjenje
radioaktivnosti telesa (Whole Body Counter). Meritve interne kontaminacije se vršijo pred
začetkom dela za tiste delavce, ki bodo delali v področjih radiološko nadzorovanega območja,
kjer obstaja možnost obsevanja in kontaminacije, in po končanem delu (remont ali večji
posegi). Za dnevno vodenje evidence in kontrolo prejete doze med delom uporabljajo v NEK
digitalne alarmne osebne dozimetre. Za mesečno vodenje evidence uradnih doz pa uporabljajo
termoluminiscenčne osebne dozimetre (TLD).
Povprečna izpostavljenost posameznih delavcev sevanju v jedrski elektrarni je nizka.
Povprečna efektivna doza delavca v letu 2001 je bila 1,27 mSv, kar je približno 2,5%
predpisane mejne vrednosti za delavce, ki so poklicno izpostavljeni ionizirajočemu sevanju
(veljavni Pravilnik o mejah, ki jih ne sme presegati sevanje, kateremu so izpostavljeni
prebivalstvo in tisti, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, o merjenju stopnje izpostavljenosti
ionizirajočem sevanju oseb, ki delajo z viri teh sevanj in o preskušanju kontaminacije
delovnega okolja (Z6), Ur. l. SFRJ št. 31/1989), oziroma 6,3% po novejših priporočilih ICRP
60 (iz leta 1991) in EU BSS (iz leta 1996).
Od tega je bila povprečna efektivna doza delavcev iz elektrarne 0,61 mSv, za zunanje delavce
pa 1,71 mSv. Največji del doze so delavci prejeli med rednim letnim remontom elektrarne.
Prejete povprečne efektivne doze v NEK so v letih 1997 – 2000 naraščale, predvsem zaradi
večjih posegov v primarnem delu elektrarne, v letu 2001 pa so povprečne letne doze že znatno
nižje.
Iz tabele 2.16 je razvidna porazdelitev efektivnih doz delavcev v NEK v vseh letih
obratovanja. Iz NEK so v letu 2001 trije delavci prejeli letno efektivno dozo večjo od 5 mSv,
od teh so najvišje efektivne doze pod 10 mSv. Od zunanjih delavcev (pogodbena dela) je
efektivno dozo nad 5 mSv prejelo 51 delavcev, od tega efektivno dozo nad 10 mSv 10
delavcev. Efektivno dozo nad 15 mSv sta prejela dva delavca iz podjetja Inetec Zagreb.
Najvišja efektivna doza v NEK v letu 2001 je znašala 15,81 mSv.
Iz tabele 2.17 je razvidna kolektivna efektivna doza v NEK glede na različne dejavnosti, ki
vključuje delavce, katerih letne doze presegajo 5 mSv glede na dejavnost in glede na osebje.
Kot je razvidno, so sevanju najbolj izpostavljeni delavci vzdrževanja v času remonta.
Iz tabele 2.18 je razvidno, da je znašala izračunana kolektivna efektivna doza za vse delavce,
ki so delali v NEK v letu 2001 1,13 manSv, kar je najmanj v zadnjih štirih letih (2000 - 2,60
manSv, 1999 - 1,65 manSv, 1998 - 1,25 manSv). Ta vrednost kolektivne efektivne doze je
nižja od povprečne vrednosti za celotno obdobje komercialnega obratovanja NEK od leta 1983
62