Letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski ...

dopolnilo Oceno ogroženosti jedrskih objektov in naprav v R Sloveniji, ki tako vsebuje tudi
oceno za Centralno skladišče RAO v Brinju.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki
Zaradi zakasnitve pri posodobitvi Centralnega skladišča RAO v Brinju se javna služba za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki ne izvaja, oziroma se izvaja samo v interventnih primerih.
Predlog Strategije ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, ki ga je pripravila
ARAO v letu 2000, leta 2001 še ni bil sprejet. Leta 2001 je Ministrstvo za okolje in prostor
pričelo s pripravo revizije dekomisijskega načrta NEK.
Pripravljenost za ukrepanje v sili
Leta 2001 je URSZR nadaljevala z delom pri Načrtu zaščite in reševanja ob jedrski nesreči,
prav tako kot tudi NEK in URSJV. Izvedena je bila enodnevna vaja NEK-2001, v kateri sta v
polni sestavi sodelovali tako NEK kot URSJV. Dveletni projekt Krepitev regionalne
pripravljenosti na jedrsko nesrečo pod okriljem MAAE se je začel leta 2001, v njem pa
sodeluje tudi R Slovenija. V tem letu se je sestala tudi skupna komisija predstavnikov R
Hrvaške in R Slovenije, katere namen je uskladitev načrtov zaščite in reševanja obeh držav. V
mednarodni vaji JINEX-2000, ki je potekala v letu 2001 pod okriljem OECD/NEA z nazivom
Joint International Nuclear Emergency Excersise, so sodelovali poveljnik Civilne zaščite RS,
Štab civilne zaščite RS v operativni sestavi, URSZR, URSJV ter predstavniki ministrstev,
pristojnih za posamezne segmente ukrepanja v primeru jedrske nesreče. URSJV je leta 2001
nadaljevala priprave na vključitev v projekt Evropske unije RODOS, ki omogoča optimizacijo
ukrepov v primeru jedrske ali radiološke nesreče.
URSJV
Na URSJV je bilo leta 2001 44 zaposlenih. Sprejeti proračun URSJV je znašal 409.127.000
SIT.
1. Zakonodajno področje
Vlada R Slovenije je leta 2001 sprejela Odlok o določitvi zneska omejitve odškodninske
odgovornosti uporabnika jedrske naprave za jedrsko škodo in določitvi zneska zavarovanja
odgovornosti za jedrsko škodo. Leta 2001 je MOP ustanovilo medresorsko skupino za pripravo
zakona, ki bo urejal področje jedrske in sevalne varnosti. Ta naj bi nadomestil oba starejša
zakona, ki urejata to področje, hkrati pa naj bi prevzel predpise Evropske unije.
Leta 2001 je R Slovenija postala pogodbenica Pariške konvencije o odgovornosti tretjim na
področju jedrske energije. Ta ureja sistem odgovornosti in finančnih obveznosti obratovalcev
jedrskih objektov in držav v primeru jedrske škode. Dogodek je za R Slovenijo zelo
pomemben, saj gre za prvi primer, da je država, ki ni članica OECD, pristopila k Pariški
konvenciji. Prav tako je v letu 2001 R Slovenija ratificirala Konvencijo z dne 31. 1.1963, ki
dopolnjuje Pariško konvencijo t.i. Bruseljsko dopolnilno konvencijo.
V okviru obveznosti podpisnic Konvencije o jedrski varnosti je R Slovenija leta 2001
posredovala slovensko nacionalno poročilo sekretariatu MAAE.
Leta 2001 je bil ratificiran dogovor med URSJV in Državnim uradom za jedrsko varnost
Češke republike za izmenjavo informacij, ki se nanašajo na vprašanja jedrske varnosti,
varovanjem jedrskega materiala in ravnanjem z odpadki, izbiro lokacije, gradnjo,
obratovanjem, prevzemanjem in razgradnjo jedrskih naprav.
18