25.04.2015 Views

Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal

Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal

Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Åasopis koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong><br />

7. ætevilka, julij 1999<br />

<strong>Intervju</strong><br />

<strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong>, <strong>Javno</strong> <strong>podjetje</strong> <strong>VO</strong>-<strong>KA</strong><br />

<strong>Davek</strong> Storitve<br />

<strong>na</strong> varovanja<br />

dodano bodo<br />

vrednost<br />

po novem cenejæe<br />

Sejem Celovita<br />

varovanja predstavitev<br />

v storitev<br />

Ljubljani<br />

in sistemov varovanja


kakovost<br />

ISO 9001<br />

SINTALČKOV INTERVJU 4<br />

»Vodni viri so strateškega pome<strong>na</strong>, zato njihovo varovanje ni bilo nikoli vprašljivo. Na tem področju sodelujemo s<br />

<strong>Sintal</strong>om, ki je še posebej glede odzivnih časov intervencijskih skupin zagotovo <strong>na</strong>jboljši pri <strong>na</strong>s,« med drugim pravi<br />

glavni direktor javnega podjetja Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong>.<br />

DAVEK NA DODANO VREDNOST 6<br />

Prvega julija je začel veljati davek <strong>na</strong> dodano vrednost (DDV), ki je eden od pogojev za sprejetje <strong>na</strong>še države v<br />

Evropsko unijo. S seboj DDV pri<strong>na</strong>ša vrsto nejasnosti, podrobno pojasnilo, kaj pomeni uvedba DDV <strong>na</strong> področju<br />

varovanja, pa kaže, da bodo storitve varovanja za <strong>na</strong>še <strong>na</strong>ročnike cenejše.<br />

<strong>Sintal</strong>čkov kažipot<br />

EKONOMS<strong>KA</strong> OBVEŠČEVALNA DEJAVNOST 10<br />

Tako kot so nekoč države potrebovale »oči in ušesa« za informacije o drugih državah iz istega ali <strong>na</strong>sprotnega vojaškopolitičnega<br />

tabora, tako danes potrebujejo ozavešče<strong>na</strong> podjetja informacije o tem, kaj počnejo, kaj pripravljajo in kako<br />

se lotevajo novih poslov njihovi konkurenti.<br />

Glavni direktor javnega podjetja<br />

Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong><br />

PROTIPOŽARNA PREVENTIVA 12<br />

V četrtem delu Osnov preventive protipožarnega varstva predstavljamo <strong>na</strong>prave za samodejno gašenje požarov ter<br />

<strong>na</strong>prave za odkrivanje in javljanje požarov. Podrobno predstavljamo tudi, kako mora ob požaru rav<strong>na</strong>ti varnostnik.<br />

PROTIPOŽARNI SISTEMI TEHNIČNEGA VAROVANJA 14<br />

Med vsemi nezaželenimi dogodki je požar tisti pojav, ki <strong>na</strong>jbolj ogroža življenja oseb in neomejeno uničuje premoženje.<br />

Prav zato je protipožar<strong>na</strong> zaščita e<strong>na</strong> <strong>na</strong>jbolj pomembnih oblik varovanja vsake zgradbe.<br />

PROJEKTIRANJE VARNOSTNIH SISTEMOV 16<br />

Projektiranje varnostnih sistemov iz leta v leto pridobiva <strong>na</strong> svoji veljavi. Področje protipožarnega varovanja in varovanja<br />

pred nevarnimi snovmi in plini ureja zakon, medtem ko je <strong>na</strong> ostalih področjih urejenost tovrstne dokumentacije<br />

prepušče<strong>na</strong> odločitvi menedžerjev.<br />

Sejem varovanja v Ljubljani<br />

TEHNIČNE NO<strong>VO</strong>STI 18<br />

Izobraževanje policistov, krimi<strong>na</strong>listov, carinikov, varnostnikov in delavcev MORS v tujini kaže, da imajo dovolj z<strong>na</strong>nja<br />

za trd boj proti organiziranemu krimi<strong>na</strong>lu, vendar pa v boj ne morejo aktivno poseči brez ustrezne vrhunske tehnologije<br />

za <strong>na</strong>dzor, odkrivanje in a<strong>na</strong>litiko.<br />

VAROVANJE V STAREM EGIPTU 20<br />

Ko so ugotovili, da niti mogočne piramide ne morejo varovati mumij pred nepridipravi, ki jih je privabljalo bogastvo, skrito<br />

v grobovih faraonov, so <strong>na</strong>čin gradnje piramid spremenili.<br />

KRIŽAN<strong>KA</strong> IN HUMOR 22<br />

Veseli piknik koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong> v Zadvoru<br />

©tevilka 7, julij 1999<br />

SINTAL»EK je Ëasopis<br />

koncer<strong>na</strong> SINTAL.<br />

Uredniπki odbor sestavljajo<br />

Ëlani odbora za kakovost delniπke druæbe <strong>Sintal</strong><br />

Naslovnica: foto SPRING<br />

Oblikovanje in prelom:<br />

Andrej Ata<strong>na</strong>sov<br />

Osvetljevanje: GOXY d.o.o. Ljublja<strong>na</strong><br />

Tisk: Design print, Ljublja<strong>na</strong><br />

»asopis <strong>Sintal</strong>Ëek<br />

lahko <strong>na</strong>roËite <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovu:<br />

SINTAL d.d., Zaloπka 143,<br />

Ljublja<strong>na</strong>,<br />

Tel.: 061/1406 453<br />

E-mail: info@sintal.si<br />

Http://www.sintal.si<br />

2<br />

Po mnenju ministrstva za kulturo RS πt. 415-402/98 se od izvoda Ëasopisa plaËuje davek od prometa proizvoda po 5-odstotni stopnji.


Uvod<strong>na</strong> beseda<br />

Razvoj<strong>na</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nost<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

je pogoj za preæivetje<br />

Stoletja ljudje obiskujejo sejme, da bi kupovali in prodajali blago. Če kje,<br />

potem so prav <strong>na</strong> sejmu trgovci in širša množica spoz<strong>na</strong>vali novosti, ki so se<br />

pojavile <strong>na</strong> trgu. Tudi v <strong>na</strong>ši mladi dejavnosti zasebnega varovanja oseb in<br />

premoženja ni drugače. Ljubljanski sejem je prvi sejem varovanja organiziral<br />

leta 1991. Zaradi nerazvitosti dejavnosti je bil sejem relativno majhen,<br />

saj smo pred osamosvojitvijo v tej dejavnosti poz<strong>na</strong>li le eno družbeno <strong>podjetje</strong><br />

- Varnost. Tako imenova<strong>na</strong> socialistič<strong>na</strong> čr<strong>na</strong> luknja varnostnih podjetij<br />

(majhno število zasebnih podjetij) se je hitro polnila, saj je veliko podjetnikov<br />

iskalo svojo poslovno priložnost tudi v tej dejavnosti.<br />

Tovrsten trend je bilo opaziti tudi <strong>na</strong> sejmih, ki so sledili. Število razstavljalcev se je<br />

povečevalo, s tem pa je rasel tudi sam sejem. Velikost <strong>na</strong>šega sejma je presenečala<br />

celo obiskovalc iz tujine, saj so tovrstni sejmi tam v primerjavi z ostalimi specializiranimi<br />

sejmi precej manjši. Izkušnje iz tujine, kjer dejavnost zasebnega varovanja opravljajo<br />

že desetletja, kažejo, da je zaradi <strong>na</strong>rave dejavnosti preživel le ozek krog podjetij,<br />

ki so se izkazala za zaupanja vred<strong>na</strong> in razvojno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong><strong>na</strong>.<br />

Leta, ki so sledila, so izkušnje tujine pre<strong>na</strong>šala tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>ša tla. Izoblikovanje trga<br />

je tudi v <strong>na</strong>ši dejavnosti vplivalo <strong>na</strong> vedno manjše število razstavljalcev, saj podjetja, ki<br />

niso vlagala v razvoj, niso preživela.<br />

Tudi letos je Ljubljanski sejem gostil razstavljalce, ki so prikazovali novosti za<br />

varovanje oseb in premoženja. Na sejmu so se zbrala varnost<strong>na</strong> podjetja in<br />

dobavitelji, ki so v letih svojega delovanja z razvojem pridobili nove izdelke ali storitve,<br />

ki jih je vredno pokazati kupcem. Takih podjetij je žal vedno manj, vendar pa se po<br />

besedah domačih in tujih strokovnjakov varnostni trg strogo orientira <strong>na</strong> majhno<br />

število podjetij, ki bodo sposob<strong>na</strong> ugoditi še tako zahtevnemu <strong>na</strong>ročniku. Kljub<br />

manjšemu številu razstavljalcev pa je mogoče <strong>na</strong> sejmu videti in spoz<strong>na</strong>ti vedno več<br />

in prav vse, kar premore svet v <strong>na</strong>ši dejavnosti.<br />

Koncern <strong>Sintal</strong> je tako kot <strong>na</strong> vseh dosedanjih sejmih predstavil svoje storitve ter<br />

<strong>na</strong>jsodobnejšo tehniko sistemov tehničnega varovanja. Še posebno smo ponosni <strong>na</strong><br />

dosežke <strong>na</strong>šega razvojnega oddelka. Po a<strong>na</strong>lizi sejma smo si bili v kolektivu enotni,<br />

da smo <strong>na</strong>redili z<strong>na</strong>ten <strong>na</strong>predek <strong>na</strong> vseh področjih, še posebno pa <strong>na</strong> področju sistemov<br />

tehničnega varovanja.<br />

Poleg strokovnega dela, ki ga opravljamo z veseljem, pa <strong>na</strong>m država občasno<br />

popestri poslovanje s spremembami zakonodaje. Najbolj odmev<strong>na</strong> je prav gotovo<br />

zamenjava davčnega sistema. Nov <strong>na</strong>čin obraču<strong>na</strong>vanja davka bo prinesel veliko<br />

sprememb. Na uvedbo davka <strong>na</strong> dodano vrednost smo se v koncernu <strong>Sintal</strong> pričeli<br />

pripravljati že lansko leto. A<strong>na</strong>lize kažejo, da bodo z novim obračunom davka storitve<br />

varovanja za davčne zavezance cenejše.<br />

Poleg ostalih novosti <strong>na</strong>j omenimo, da smo se v Celju preselili v nove poslovne<br />

prostore in <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin vzpostavili pogoje za širitev storitev in teritorialno pokrivanje<br />

štajerske regije. Novosti s področja varovanja oseb in premoženja, ki jih želimo predstaviti<br />

v štajerski regiji, boste lahko videli <strong>na</strong> Obrtnem sejmu v Celju. Ob tej priložnosti<br />

bomo <strong>na</strong> razstavnem prostoru predstavili <strong>na</strong>še storitve in <strong>na</strong>jsodobnejšo tehniko s<br />

področja varovanja oseb in premoženja. Sejemski utrip bomo zaz<strong>na</strong>movali tudi z<br />

otvoritvijo <strong>na</strong>ših novih prostorov, <strong>na</strong> katero ste prisrčno vabljeni vsi <strong>na</strong>ši partnerji, še<br />

posebej pa <strong>na</strong>ši <strong>na</strong>ročniki.<br />

Tako kot vsako leto smo tudi letos organizirali Veseli piknik, <strong>na</strong> katerem se zberemo<br />

zaposleni v koncernu <strong>Sintal</strong>. Ob veseli glasbi ansambla <strong>Sintal</strong>ček ter dobri jedači<br />

in pijači, ki so jo pripravili predstavniki <strong>na</strong>šega gostinskega lokala Viktorija, smo se<br />

kljub slabemu vremenu zabavali pozno v noč. Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravo <strong>na</strong>šega dela je to e<strong>na</strong><br />

redkih priložnosti druženja številčnega kolektiva. Žal se jih nemalo ni moglo odzvati<br />

vabilu, saj so opravljali službene dolžnosti. Naslednje snidenje <strong>na</strong>š čaka decembra,<br />

ko bomo skupaj proslavili zadnje dni starega tisočletja.<br />

Pravijo, da je vesolje <strong>na</strong>stalo iz ljubezni. Da je temu tako, je moč poiskati dokaze<br />

tudi v <strong>na</strong>šem mladem kolektivu. Glede <strong>na</strong> to, da je maj eden <strong>na</strong>jlepših mesecev leta,<br />

si ga je kar nekaj <strong>na</strong>ših kolegov izbralo za usodni da. Seveda pa tudi tisti, ki so ga že<br />

izrekli, niso obžalovali, tako sta dva prvič povila tudi svoje male kričače.<br />

Robert Pistotnik, dipl. inž.<br />

<strong>na</strong>mestnik direktorja<br />

3


<strong>Sintal</strong>čkov intervju<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Varovanje vode<br />

vira<br />

-<br />

æivljenja<br />

Oskrba prebivalstva s pitno vodo je izjemnega strateškega pome<strong>na</strong>,<br />

saj lahko pomanjkanje ali ones<strong>na</strong>ženost vodnih virov poleg<br />

negodovanja prebivalstva povzroči tudi različne bolezni ali celo<br />

smrti med <strong>na</strong>jbolj občutljivim delom prebivalstva (otroci, ostareli,<br />

bolniki). Prav zaradi tega je zelo pomembno, da so vodni viri skrbno<br />

varovani, nenehen <strong>na</strong>dzor pa je potreben tudi <strong>na</strong>d vodovodnim<br />

omrežjem, ki potrebuje tudi redno vzdrževanje. Kaj pomeni, da je<br />

voda neoporeč<strong>na</strong> in da so vodni viri (črpališča) skrbno varovani, je<br />

pokazal tudi junijski obisk ameriškega predsednika Billa Clinto<strong>na</strong>,<br />

ki je obiskal Ljubljano. O tem je tekel pogovor z glavnim direktorjem<br />

javnega podjetja Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong>om <strong>Kranjc</strong>em.<br />

Podjetje ima dolgoletno tradicijo in je za družbo izjemnega<br />

pome<strong>na</strong>...<br />

Podjetje Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija je javno <strong>podjetje</strong>, ki deluje kot eno od sedmih<br />

komu<strong>na</strong>lnih javnih podjetij Holdinga mesta Ljublja<strong>na</strong>. Podjetje je bilo<br />

ustanovljeno daljnega leta 1890. Njegova glav<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga je oskrba prebivalstva<br />

s pitno vodo in skrb za nemoteno odvajanje odpadnih voda.<br />

V podjetju je 406 zaposlenih, od tega je 57 inženirjev, kar zagotavlja<br />

visoko strokovnost dela podjetja. Seveda skrbimo tudi za vzdrževanje<br />

vodovodnega in ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema in za razvoj. Na <strong>na</strong>še omrežje je<br />

priključeno okoli 300 tisoč Ljubljančanov oziroma 50 tisoč odjemalcev, to<br />

so gospodinjstva, industrijski in drugi porabniki. Opravljamo tudi upravne<br />

<strong>na</strong>loge, v skladu z zakonom izdajamo soglasja k lokacijskim in gradbenim<br />

dovoljenjem. Zelo pomemb<strong>na</strong> je tudi investicijska dejavnost za vzdrževanje<br />

črpališč in varstvenih pasov, ki so <strong>na</strong>jbolj občutljivi del <strong>na</strong>ših sistemov.<br />

Stvari se dobro razvijajo tudi <strong>na</strong> področju gradnje Centralne čistilne<br />

<strong>na</strong>prave v Zalogu, saj smo pred drugo fazo izgradnje. Če bo šlo vse po<br />

<strong>na</strong>črtih, se bodo dela začela v prvi polovici prihodnjega leta, trajala pa <strong>na</strong>j<br />

bi predvidoma 48 mesecev. Jeseni <strong>na</strong>črtujemo tudi gradnjo Poslovnoservisnega<br />

objekta ob Vodovodni cesti, tako da bomo <strong>podjetje</strong>, ki je<br />

razpršeno <strong>na</strong> šestih mestih, združili.<br />

Ker želimo biti uporabnikom prijazno <strong>podjetje</strong>, smo se odločili, da odpremo<br />

še eno blagajno <strong>na</strong> Ambroževem trgu, kar pomeni, da bodo stranke<br />

porav<strong>na</strong>vale račune ob izdaji soglasij <strong>na</strong> isti lokaciji in da jim ne bo več treba<br />

hoditi <strong>na</strong> banko, pošto ali blagajno <strong>na</strong> Krekovem trgu.<br />

Kako pomemb<strong>na</strong> je nemote<strong>na</strong> oskrba z neoporečno pitno vodo, je<br />

jasno pokazal tudi nedavni obisk predsednika <strong>na</strong>jmočnejše države<br />

Glavni direktor javnega podjetja Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong><br />

<strong>na</strong> svetu, ameriškega predsednika Billa Clinto<strong>na</strong>. Kakš<strong>na</strong> je bila<br />

vloga <strong>VO</strong>-<strong>KA</strong> pri tem?<br />

Izjemno moč<strong>na</strong> varnost<strong>na</strong> služba ameriškega predsednika Billa Clinto<strong>na</strong><br />

je že nekaj dni pred predsednikovim prihodom preverila, kakšni so varnostni<br />

ukrepi <strong>na</strong> tem področju in še posebej, kako je z instalacijskim kolektorjem<br />

ob Slovenski cesti. Varovanje vodnih virov in vodovodnega sistema je<br />

izjemno pomembno in odgovorno delo. Strokovnjaki iz predsednikovega<br />

spremstva so skrbno a<strong>na</strong>lizirali tudi kvaliteto pitne vode, posebej še v hotelu<br />

Union, v katerem je prenočil.<br />

Varovanje vodnih virov in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema pri<br />

<strong>na</strong>s zakonsko ni dorečeno, pa vendar kljub temu varovanje ne bi<br />

smelo biti vprašljivo.<br />

Res je. Tuji<strong>na</strong> je poskrbela, da je to vprašanje tudi zakonsko urejeno. V<br />

primeru incidentov po<strong>na</strong>vadi posreduje tudi policija. Pri <strong>na</strong>s zakonske ureditve<br />

ni, pa vendar se o tem, ali varovati vodne vire in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijski<br />

sistem, vprašanja niso nikoli zastavljala. Gre za strateško pomembno<br />

področje, pri katerem je strokovno in predvsem nenehno varovanje nujno<br />

4


<strong>Sintal</strong>čkov intervju<br />

Ne moremo pa se izogniti vlomom v vodohrame,<br />

kjer so vpleteni predvsem mlajæi prestopniki z<br />

<strong>na</strong>menom gmotnega okoriæåanja. Njihovo ætevilo<br />

je sicer zanemarljivo, k åemer v veliki meri<br />

prispeva hitro posredovanje <strong>Sintal</strong>ovih<br />

intervencijskih skupin.<br />

potrebno, še posebej črpališč in varstvenih pasov. Ob tem, da varovanje<br />

nikoli ni bilo vprašljivo, se je pogosteje zastavljalo vprašanje, kako zagotoviti<br />

čim boljše varovanje s čim manjšimi stroški.<br />

Storitve fizično-tehničnega varovanja vam zagotavlja <strong>Sintal</strong>. S <strong>podjetje</strong>m<br />

sodelujete že od njegove ustanovitve.<br />

S <strong>Sintal</strong>om smo začeli sodelovati leta 1992. Zahteve <strong>na</strong> področju<br />

varovanja vodnih virov in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema morajo biti<br />

zaradi strateškega pome<strong>na</strong> izjemno visoke. Ko smo se odločili za <strong>Sintal</strong>,<br />

smo menili, da <strong>na</strong>m lahko še <strong>na</strong>jbolje izpolni zahteve in se pri tem nismo<br />

zmotili. <strong>Sintal</strong> je <strong>na</strong>šim zahtevam prilagodil in vzpostavil tak sistem varovanja,<br />

ki <strong>na</strong>m <strong>na</strong>jbolj ustreza. Najprej smo črpališča sami varovali. Naši varnostniki,<br />

ki so varovali črpališča, so bili celo oboroženi. Čez čas pa se je, predvsem<br />

zaradi neusposobljenosti varnostnikov pri rav<strong>na</strong>nju z orožjem, pokazala<br />

potreba, da svoje delo prepustijo pravim profesio<strong>na</strong>lcem.<br />

<strong>Sintal</strong> podjetju Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija zagotavlja celovito paleto<br />

storitev varovanja oseb in premoženja.<br />

<strong>Sintal</strong> je poskrbel za izdelavo sistemov tehničnega varovanja, ki <strong>na</strong>m ves<br />

čas zagotavljajo <strong>na</strong>jboljšo možno stopnjo varnosti. Sistemi so povezani z<br />

dežurnim centrom, ki zaz<strong>na</strong>, če se je zaradi različnih dejavnikov <strong>na</strong><br />

varovanih mestih sprožil alarm. V takem primeru takoj posreduje intervencijska<br />

skupi<strong>na</strong>. Po dosedanjih izkušnjah lahko povem, da je bilo posredovanje<br />

intervencijskih skupin vedno izjemno hitro in da so <strong>na</strong> tem področju v<br />

<strong>Sintal</strong>u med slovenskimi varnostnimi službami zagotovo med <strong>na</strong>jboljšimi.<br />

Črpališča smo zavarovali tudi z žico, saj je <strong>na</strong> teh območjih (<strong>na</strong> primer<br />

območje Rožnika) velika nevarnost vandalizma. Največji poudarek pa<br />

vsekakor dajemo tehničnemu varovanju. <strong>Sintal</strong> skrbi tudi za redno<br />

vzdrževanje in posodabljanje sistemov.<br />

<strong>Javno</strong> <strong>podjetje</strong> Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija se je konec leta 1998 pridružilo<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

družini podjetij, ki so prejela certifikat kakovosti ISO 9001, med njimi pa je<br />

tudi <strong>Sintal</strong>. Obe podjetji izpolnjujeta zahtevane standarde, kar samo še<br />

povečuje zaupanje med <strong>Sintal</strong>om in <strong>na</strong>šim <strong>podjetje</strong>m.<br />

Ali ste imeli do sedaj že kakšen primer <strong>na</strong>črtnega poskusa zastrupitve<br />

ali ones<strong>na</strong>ževanja vodnih virov?<br />

Na srečo se <strong>na</strong>m z različnimi oblikami terorističnih <strong>na</strong>padov še ni bilo<br />

treba soočiti. Ne moremo pa se izogniti vlomom v vodohrame, kjer so<br />

vpleteni predvsem mlajši prestopniki z <strong>na</strong>menom gmotnega okoriščanja.<br />

Njihovo število je sicer zanemarljivo, k čemer v veliki meri prispeva hitro<br />

posredovanje <strong>Sintal</strong>ovih intervencijskih skupin. Nekaj nevšečnosti so <strong>na</strong>m<br />

povzročali tudi vozniki, ki so se zaradi neprevidnosti ali izgube <strong>na</strong> vseh<br />

večjih vodohramov, ki so v sklopu <strong>VO</strong>-<strong>KA</strong>, v njihov <strong>na</strong>dzorni sistem pa je<br />

vključe<strong>na</strong> tudi ka<strong>na</strong>lizacija.<br />

Kako v prihodnje?<br />

Še <strong>na</strong>prej bomo vlagali v varovanje vodih virov in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega<br />

sistema. S sodelovanjem s <strong>Sintal</strong>om smo zelo zadovoljni, saj smo<br />

hitro <strong>na</strong>šli skupni jezik, <strong>podjetje</strong> pa skrbi za to, da <strong>na</strong>m varovanje zagotavlja<br />

s sistemi, ki so plod domačega z<strong>na</strong>nja in so poleg tega <strong>na</strong>jbolje prilagojeni<br />

<strong>na</strong>šim zahtevam.<br />

Æe <strong>na</strong>prej bomo vlagali v varovanje vodih virov<br />

in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema.<br />

S sodelovanjem s <strong>Sintal</strong>om smo zelo zadovoljni,<br />

saj smo hitro <strong>na</strong>æli skupni jezik, <strong>podjetje</strong> pa<br />

skrbi, da <strong>na</strong>m varovanje zagotavlja s sistemi,<br />

ki so plod domaåega z<strong>na</strong>nja in so kar <strong>na</strong>jbolje<br />

prilagojeni <strong>na</strong>æim zahtevam.<br />

Čeprav se morda zdi, da smo <strong>na</strong> tem področju dosegli že vse, kar je bilo<br />

mogoče, pa si bodo tudi <strong>na</strong>prej prizadevali, da bomo ob <strong>Sintal</strong>ovi pomoči,<br />

ki ima visoko usposobljen in učinkovit sektor projektive, varnost zagotavljali<br />

s sodobnimi sistemi, ki poleg visoke stopnje varnosti omogočajo tudi čim<br />

manjše stroške.<br />

Pogovarjala se je<br />

Ja<strong>na</strong> Petkovšek<br />

Po dosedanjih izkuænjah lahko povem, da je bilo<br />

posredovanje intervencijskih skupin vedno izjemno<br />

hitro in da so <strong>na</strong> tem podroåju v <strong>Sintal</strong>u med<br />

slovenskimi varnostnimi sluœbami zagotovo med<br />

<strong>na</strong>jboljæimi.<br />

5


<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Storitve varovanja<br />

po novem cenejπe<br />

Slovenija že nekaj let aktivno sodeluje z Evropsko unijo z<br />

<strong>na</strong>menom, da bi iz pridružene članice postala polnoprav<strong>na</strong> članica<br />

skupnosti evropskih držav. Pogoj članstva je uskladitev državne<br />

zakonodaje z zakonodajo skupnosti, zato se mora Slovenija temu<br />

prilagoditi tudi <strong>na</strong> davčnem področju in sicer z uvedbo takega <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />

obdavčevanja, kot ga ima EU, to pa je davek <strong>na</strong> dodano vrednost<br />

(DDV). V Sloveniji smo sprejeli zakon o DDV, ki s seboj pri<strong>na</strong>ša vrsto<br />

nejasnosti. V tem članku vam bomo skušali pojasniti spremembe,<br />

ki bodo <strong>na</strong>stopile pri poslovanju z <strong>na</strong>šimi kupci.<br />

<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost je v primerjavi s prometnim davkom enostavnejši,<br />

saj določa le dve davčni stopnji (19-odstotno in 8-odstotno) v<br />

<strong>na</strong>sprotju s številnimi stopnjami prometnega davka, ki so vsem povzročale<br />

nemalo težav. Pri DDV sta uvedeni dve novosti, ki sta ključnega pome<strong>na</strong> za<br />

obraču<strong>na</strong>vanje, in sicer vstopni in izstopni davek. Vstopni davek (za kupce<br />

<strong>Sintal</strong>a) je davek, ki je obraču<strong>na</strong>n <strong>na</strong> prejetem računu in so ga državi odvedli<br />

koncern <strong>Sintal</strong> in dobavitelji koncer<strong>na</strong>. Izstopni davek (za kupce <strong>Sintal</strong>a) pa<br />

je davek, ki ga <strong>na</strong>ši kupci obraču<strong>na</strong>jo <strong>na</strong> računih svojim kupcem. Kupci<br />

<strong>Sintal</strong>a, ki so davčni zavezanci, lahko odraču<strong>na</strong>jo vstopni davek (že plačan)<br />

za blago in storitve od izstopnega davka.<br />

Iz zapisanega je razvidno, da je za vse davčne zavezance storitev<br />

varovanja v sistemu DDV cenejša, kot je bila pri obračunu prometnega<br />

davka, saj se prej vhodni davek (za storitve 6,5-odstotni) ni odšteval od<br />

izhodnega. Pri prometnem davku je davek v celoti plačal kupec in je spadal<br />

med stroške. Pri DDV-ju pa davčni zavezanec (kupec) plača le razliko med<br />

vstopnim in izstopnim davkom.<br />

Pravilno je razmišljanje, da bo DDV likvidnostno obremenil podjetja.<br />

Dodatne obremenitve bodo <strong>na</strong>stale pri mesečnem plačevanju davkov od<br />

izstavljenih računov, ki pa še ne bodo porav<strong>na</strong>ni. Zavedati pa se je potrebno<br />

tudi tega, da bodo davki, ki jih bo potrebno mesečno plačevati državi,<br />

Predstavnice skupnih sluæb od leve proti desni (Marta, Lidija, Nataøa,<br />

Meta, Ditka, Roma<strong>na</strong> in Francka)<br />

toliko nižji, kolikor bo <strong>podjetje</strong> prejelo vhodnih davkov od dobaviteljev. Torej<br />

bo koncern <strong>Sintal</strong> tudi tisti, ki bo ob izstavljenem računu takoj zniževal<br />

likvidnostno obremenitev svojih <strong>na</strong>ročnikov, saj izstavljeni račun podjetju<br />

pomeni takojšen odbitek od izhodnih davkov, kar zmanjšuje obveznosti do<br />

države. Izstavljeni račun podjetju pa je treba porav<strong>na</strong>ti šele do zapadlosti.<br />

Razlika med računom pri prometnem davku in DDV-ju je v tem, da je<br />

sedaj račun vrednostni papir, ki ima svojo vrednost, in sicer v višini davka,<br />

ki ga je dobavitelj plačal državi.<br />

V davčno osnovo se šteje celotno plačilo, ki smo ga prejeli od kupca,<br />

razen znižanja cen in popustov, ki so odobreni <strong>na</strong> računu. Davč<strong>na</strong> osnova<br />

se lahko <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dno spremeni zaradi vračil, popustov oziroma plačilne<br />

nezmožnosti kupcev (stečaj, neuspeš<strong>na</strong> prisil<strong>na</strong> porav<strong>na</strong>va). Izstopni oziroma<br />

vstopni DDV morata popraviti prodajalec in kupec (pisno obvestilo<br />

kupca dobavitelju; v <strong>na</strong>šem primeru je dobavitelj <strong>Sintal</strong>). Račun mora biti<br />

izdan v osmih dneh po opravljenem delu. Tudi <strong>na</strong> osnovi predplačil je treba<br />

izdati račun v osmih dneh zaradi obraču<strong>na</strong> DDV.<br />

Razlika med prometnim davkom in DDV<br />

Prometni davek<br />

<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost<br />

Obraču<strong>na</strong> se v zadnji fazi prometa v vsaki fazi prometa<br />

Zakon loči redne in občasne davčne zavezance davčne zavezance in osebe, ki niso davčni zavezanci<br />

Obračunsko obdobje 14 dni en mesec<br />

Davčne stopnje večje število davčnih stopenj ter olajšav dve davčni stopnji: 19% in 8%, malo olajšav<br />

Plačilo davka v petih dneh v roku enega meseca<br />

Zaloge niso obremenjene z davkom so obremenjene z davkom<br />

Predujmi niso obdavčeni so obdavčeni<br />

6


<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost je oblika večfaznega davka, pri kateri se v<br />

vsaki fazi prometa obdavči le doda<strong>na</strong> (novoustvarje<strong>na</strong>) vrednost. Zakon<br />

predpisuje dve davčni stopnji in sicer 19-odstotno in 8-odstotno. V koncernu<br />

<strong>Sintal</strong> opravljamo vrsto storitev. Mednje sodijo fizično-tehnično varovanje,<br />

fizično varovanje, projektiranje, montaža in servisiranje sistemov<br />

varovanja, servis gasilnih aparatov, prevoz de<strong>na</strong>rja, trgovska dejavnost,<br />

spremstvo deportirancev in <strong>na</strong>jem trezorjev.<br />

PREDSTAVITEV DAVČNIH STOPENJ PO DEJAVNOSTIH<br />

IN SPREMEMBE, KI BODO NASTOPILE ZARADI UVEDBE DDV<br />

FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE<br />

Fizično-tehnično varovanje je kombi<strong>na</strong>cija fizičnega in tehničnega varovanja,<br />

ki je bilo v sistemu prometnega davka obdavčeno s 6,5-odstotnim davkom,<br />

po sistemu DDV pa je obdavčeno z 19-odstotnim davkom <strong>na</strong> dodano vrednost,<br />

kar pa ne pomeni, da bo kupec po novem plačal več. Poglejmo si praktičen<br />

primer. Predpostavimo, da z<strong>na</strong>ša ce<strong>na</strong> FIT varovanja 100.000 SIT.<br />

Storitev fizično-tehničnega varovanja<br />

v SIT Prometni davek DDV<br />

Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />

Obraču<strong>na</strong>n davek (6,5%) 6.500 (19%) 19.000<br />

Bruto znesek 106.500 119.000<br />

Strošek zavezanca 106.500 100.000<br />

Navidezno izgleda storitev FIT varovanja po obračunu DDV-ja dražja, kar<br />

pa ne drži. Vsi <strong>na</strong>ši kupci, ki so davčni zavezanci, bodo zgoraj prikazanih<br />

19.000 SIT upoštevali kot vstopni davek, ki se za obračun odšteva od izstopnega.<br />

Nova tehnika obraču<strong>na</strong> davka <strong>na</strong> dodano vrednost za davčnega<br />

zavezanca storitev poceni. Kupec resda plača v obeh primerih bruto znesek<br />

raču<strong>na</strong>, in sicer v prvem primeru 106.500 SIT, v drugem pa 119.000 SIT.<br />

Po sistemu prometnega davka je plačilo 106.500 SIT v celoti predstavljalo<br />

strošek, od katerega kupec ni dobil povračila davka od države. V drugem<br />

primeru pa kupec odvede kot strošek 100.000 SIT, 19.000 SIT davka pa<br />

upošteva kot vstopni davek, ki ga pri mesečnem obračunu odšteje od izstopnega<br />

davka, razlika med njima pa je osnova za plačilo.<br />

VGRADNJA SISTEMOV TEHNIČNEGA VAROVANJA<br />

Vgradnja sistemov tehničnega varovanja je bila po starem obdavče<strong>na</strong> s 3-<br />

odstotnim davkom od prometa storitev. DDV pri<strong>na</strong>ša dve spremembi in sicer:<br />

vgradnja v poslovne objekte je obdavče<strong>na</strong> z 19-odstotnim davkom, vgradnja sistemov<br />

tehničnega varovanja za stanovanjsko gradnjo pa z 8-odstotnim davkom.<br />

Vgradnja sistemov tehničnega varovanja - poslovni objekt<br />

v SIT Prometni davek DDV<br />

Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />

Obraču<strong>na</strong>n davek (3%) 3.000 (19%) 19.000<br />

Bruto znesek 103.000 119.000<br />

Strošek zavezanca 103.000 100.000<br />

Vgradnja sistemov tehničnega varovanja - stanovanjski objekt<br />

v SIT Prometni davek DDV<br />

Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />

Obraču<strong>na</strong>n davek (3%) 3.000 (8%) 8.000<br />

Bruto znesek 103.000 108.000<br />

Strošek zavezanca 103.000 100.000<br />

Vgradnja se za <strong>na</strong>ročnika vgradnje sistemov tehničnega varovanja v<br />

poslovne <strong>na</strong>mene ne podraži, storitev se celo poceni, saj si lahko vstopni<br />

davek odšteje pri plačilu davka <strong>na</strong> dodano vrednost.<br />

Vgradnja sistemov tehničnega varovanja za stanovanjsko gradnjo (predpostavimo,<br />

da gre za fizično osebo) pa se dejansko podraži za razliko davka, ki<br />

je bila prej 3-, po novem pa je 8-odstot<strong>na</strong>. Fizične osebe niso davčni zavezanci,<br />

tako da jim zaraču<strong>na</strong>ni davek ne velja kot vstopni davek, temveč kot strošek.<br />

FIZIČNO VAROVANJE<br />

Storitev fizičnega varovanja<br />

v SIT Prometni davek DDV<br />

Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />

Obraču<strong>na</strong>n davek (6.5%) 6.500 (19%) 19.000<br />

Bruto znesek 106.500 119.000<br />

Strošek zavezanca 106.500 100.000<br />

Sistem obraču<strong>na</strong> in odbitka vstopnega davka je podoben kot pri FIT<br />

varovanju.<br />

PRODAJA ALARMNIH NAPRAV ZA NADALJNJO PRODAJO<br />

Prodaja alarmnih <strong>na</strong>prav za <strong>na</strong>daljnjo prodajo je pomenila, da je kupec<br />

blago uporabil za <strong>na</strong>daljnjo prodajo. Za to je predložil izjavo, <strong>na</strong> osnovi<br />

katere je bil oproščen obraču<strong>na</strong> prometnega davka. DDV ne predvideva več<br />

nobenih izjav v trgovskem poslovanju, zato vsi kupci, vključno s trgovino,<br />

kupujejo blago s polnim DDV-jem, ki ga <strong>na</strong>to upoštevajo kot vstopni davek.<br />

V skladu z omenjenim je razvidno, da se za trgovske organizacije, ki so in<br />

bodo kupovale blago za <strong>na</strong>daljnjo prodajo, ce<strong>na</strong> blaga ni spremenila.<br />

Prodaja sistemov tehničnega varovanja - <strong>na</strong>daljnja prodaja<br />

v SIT Prometni davek DDV<br />

Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />

Obraču<strong>na</strong>n davek (0%) 0.00 (19%) 19.000<br />

Bruto znesek 100.000 119.000<br />

Strošek zavezanca 0.00 0.00<br />

Upamo, da smo vam vsaj v grobem prikazali spremembe, ki bodo <strong>na</strong>stale<br />

pri <strong>na</strong>šem medsebojnem sodelovanju. Pri uvajanju v nov <strong>na</strong>čin poslovanja<br />

vam želimo veliko poslovnega uspeha.<br />

Lidija Pilko<br />

vodja skupnih služb<br />

7


Sejem Varovanje - Security 99<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Celovita<br />

in sistemov<br />

predstavitev<br />

varovanja<br />

storitev<br />

Bie<strong>na</strong>lni sejem Varovanje-Security 99 je letos odprl vrata obiskovalcem<br />

med 18. in 21. majem <strong>na</strong> gospodarskem razstavišču v<br />

Ljubljani. Razstavljalci so prikazali svoje dosežke v halah A in C. V<br />

koncernu <strong>Sintal</strong> smo se <strong>na</strong> sejem skrbno pripravili, kar je bilo moč<br />

videti tudi ob obisku <strong>na</strong>šega razstavnega prostora. Pripravili smo<br />

celovit prikaz <strong>na</strong>ših storitev in varnostnih sistemov iz vseh področjih<br />

tehničnega varovanja. Na razstavnem prostoru je bilo moč videti tudi<br />

<strong>na</strong>še razvojne dosežke, ki jih je vsako leto več.<br />

S področja storitev smo predstavili vse storitve, ki jih opravljamo za<br />

<strong>na</strong>še <strong>na</strong>ročnike. Tako je bilo moč spoz<strong>na</strong>ti sledeče storitve:<br />

• Fizično - tehnično varovanje, ki je kombi<strong>na</strong>cija tehničnega in fizičnega<br />

varovanja. Tehnično v smislu varovanja z varnostnimi sistemi, ki v primeru<br />

alarma preko telefonske linije ali radijske zveze javijo v dežurni center koncer<strong>na</strong><br />

SINTAL. Fizično varovanje pa v obliki intervencije v primeru alarma.<br />

• Projektiranje, montaža in servisiranje varnostnih sistemov. Naši izkušeni in<br />

strokovno usposobljeni projektanti izdelujejo projekte za vsa področja<br />

tehničnega varovanja. Na podlagi projekta sektor Tehnika vgradi <strong>na</strong>prave.<br />

Za redno in servisno vzdrževanje skrbi 24-ur<strong>na</strong> servis<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>.<br />

• Fizično varovanje predstavlja od 8- do 24-urno receptorsko varnostno<br />

službo. Lahko <strong>na</strong>dziramo tudi varnostnike vašega podjetja.<br />

• Protipožarno varovanje je kombi<strong>na</strong>cija tehničnega in fizičnega varovanja.<br />

Tehnično v smislu varovanja s protipožarnim sistemom, ki v primeru alarma<br />

posreduje sig<strong>na</strong>l v dežurni center, fizično pa v obliki požarne intervencije.<br />

• Prevoz in spremstvo gotovine opravljamo s posebej prirejenim vozilom v<br />

spremstvu dveh ali več oboroženih spremljevalcev. Ti so z radijsko zvezo<br />

in GPS sistemom neposredno povezani z <strong>na</strong>šim dežurnim centrom.<br />

• Mobilni servis gasilnih aparatov <strong>na</strong>m s posebej opremljenim vozilom<br />

omogoča servisiranje gasilnih aparatov pri <strong>na</strong>ročniku.<br />

Razstavni prostor koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong><br />

• Varovanje prireditev predstavlja varovanje vseh vrst prireditev v obliki redarske<br />

službe. Redarji so urejenega videza in so <strong>na</strong> željo <strong>na</strong>ročnika uniformirani.<br />

• Najem trezorjev - <strong>na</strong> sedežu podjetja <strong>Sintal</strong> in Varnosti Celje ter v BTC-ju<br />

v Ljubljani nudimo <strong>na</strong>jemniške trezorje petih različnih velikosti, ki so<br />

dostopni 24 ur <strong>na</strong> dan vse dni v letu.<br />

Večji del razstavnega prostora je bil <strong>na</strong>menjen predstavitvi sodobnih<br />

sistemov tehničnega varovanja.<br />

Protivlomno varovanje<br />

Prikazali smo protivlomne alarmne centrale Ademco, ki se <strong>na</strong>jpogosteje<br />

uporabljajo <strong>na</strong> tržišču. Novost je protivlom<strong>na</strong> - protipožar<strong>na</strong> alarm<strong>na</strong> centrala<br />

Vista 128. Hkrati je to <strong>na</strong>jkompleksnejša Ademcova alarm<strong>na</strong> centrala,<br />

ki se je izkazala kot uporabniku izredno prijaz<strong>na</strong> in učinkovita. Novost, ki<br />

smo jo prikazali <strong>na</strong> področju protivlomnega varovanja, je povezovanje večjega<br />

števila Ademco central v digitalno mrežo, ki jo <strong>na</strong>dziramo in upravljamo<br />

s skupnim <strong>na</strong>dzornim raču<strong>na</strong>lnikom.<br />

Večjih novosti <strong>na</strong> področju protivlomnega varovanja <strong>na</strong> ostalih razstavnih<br />

prostorih ni bilo moč zaslediti, kar kaže, da <strong>na</strong> tem področju ni bistvenih<br />

sprememb.<br />

Protipožarno varovanje<br />

Na razstavnem prostoru <strong>na</strong>s je obiskal tudi notranji minister Borut Øuklje<br />

Novost, ki smo jo prikazali, je uvedba novega protipožarnega sistema<br />

Notifier, ki v svetu velja za enega <strong>na</strong>jboljših sistemov protipožarnega<br />

varovanja. Prikazali smo protipožarni alarmni centrali AFP-400 ter AFP-200.<br />

Obe protipožarni centrali sta programabilni s pomočjo prenosnega raču<strong>na</strong>lni-<br />

8


Sejem Varovanje - Security 99<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

ka, kar omogoča hitro in učinkovito programiranje sistema <strong>na</strong> objektu.<br />

Poglavit<strong>na</strong> prednost sistemov Notifier je možnost prenosa podatkov po telefonski<br />

liniji v alarmni sprejemni center v Contact ID formatu, kar <strong>na</strong>m omogoča<br />

<strong>na</strong>tančno lociranje javljalnika v primeru požara. Sistem Notifier je zasnovan <strong>na</strong><br />

a<strong>na</strong>logno adresabilnem principu delovanja, kar pomeni, da javljalnik pošilja<br />

protipožarni centrali podatke o stanju varovane požarne cone. Protipožar<strong>na</strong><br />

centrala sprejete informacije obdeluje ter sama sprejema vse odločitve o<br />

ustreznih odzivih <strong>na</strong> <strong>na</strong>stale spremembe stanja protipožarnega sistema.<br />

Video <strong>na</strong>dzorni sistemi<br />

Na tem področju smo predstavili celotno aplikativno rešitev za lokalni<br />

video <strong>na</strong>dzorni center. Aplikacija je obsegala vse elemente, ki so potrebni<br />

za realizacijo takega sistema. Poudarek smo dali avtomatskemu sledenju<br />

vlomilca s pomočjo pomičnih kamer in daljinskemu pregledovanju arhiva<br />

digitalnih rekorderjev.<br />

Prenos slike in zvoka po telefonski liniji<br />

Novost <strong>na</strong> slovenskem tržišču je <strong>na</strong>prava za prenos slike in zvoka v obe<br />

smeri hkrati po običajni telefonski liniji ali po ISDN liniji. Dobra lastnost<br />

<strong>na</strong>prave so kakovost<strong>na</strong> slika in zvok, preprosta uporaba ter nizka ce<strong>na</strong>.<br />

Sistemi pristopne kontrole<br />

Pri sistemih pristopne kontrole Špica smo prikazali novo programsko<br />

opremo Time & Space v okolju Windows, ki je veliko preprostejša za<br />

uporabo kot v prejšnji DOS verziji Cat ter Dog. Ta sistem omogoča preproste<br />

rešitve za veliko število uporabnikov, kar je primerno predvsem za<br />

večja podjetja, ki želijo imeti elektronsko evidenco delovnega časa ter <strong>na</strong>dzorovano<br />

omejevanje dostopa znotraj objekta samega. Zanimiva je tudi<br />

identifikacija oseb <strong>na</strong> osnovi prstnega odtisa, ki jo lahko enostavno dodamo<br />

v sistem <strong>na</strong>mesto kartičnih čitalcev in tako omogočimo identificiranje ter<br />

verifikacijo osebe <strong>na</strong> osnovi njenega prstnega odtisa, ki je unikat<strong>na</strong> ter<br />

neprenosljiva lastnost vsakega posameznika.<br />

Mehanska zaščita<br />

Predstavili smo tudi nekatere uveljavljene rešitve varovanja vrat z varnostnimi<br />

ključavnicami ter cilindri. Predvsem so zanimivi t.i. sistemi <strong>na</strong> generalne<br />

in podgeneralne ključe, ki bistveno zmanjšujejo potrebno število<br />

ključev <strong>na</strong> objektih z velikim številom vrat, ki jih je potrebno varovati.<br />

V <strong>na</strong>šem razvojnem oddelku smo si zadali <strong>na</strong>logo izdelati sistem, ki bi<br />

omogočal povezavo vseh sistemov tehničnega varovanja v skupen sistem.<br />

To je novost, ki omogoča <strong>na</strong>šim <strong>na</strong>ročnikom ostati v koraku s časom, saj<br />

gredo svetovni trendi v smeri enotnega upravljanja zgradb (building ma<strong>na</strong>gement).<br />

Gre za programsko rešitev, ki <strong>na</strong>dzornemu centru omogoča<br />

komunikacijo z vsemi sistemi v zgradbi in vplivanje enega sistema <strong>na</strong> drugega,<br />

ko je to potrebno. Najpomembnejša prednost takšnega sistema je torej<br />

integracija protivlomnega sistema Ademco, protipožarnega sistema Notifier,<br />

video<strong>na</strong>dzornega sistema Geutebrück, ter sistema pristopne kontrole<br />

Špica, detekcije pli<strong>na</strong>, klimatskih <strong>na</strong>prav...<br />

Alarmni sprejemni center <strong>Sintal</strong><br />

V <strong>Sintal</strong>u smo že pred leti razvili lasten alarmno sprejemni center v<br />

povezavi z GPS sistemom za sledenje vozil ter prenosnimi raču<strong>na</strong>lniki za<br />

informiranje interventov. S ponosom se lahko pohvalimo, da se za <strong>na</strong>š sprejemni<br />

center resno zanimajo tudi tujci, saj je tovrstne celovite rešitve<br />

nemogoče kipiti <strong>na</strong> trgu. Na razstavnem prostoru smo prikazali delujoči<br />

alarmni sprejemni center koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong>.<br />

Sistem radijskih zvez PAN<br />

Na razstavnem prostoru je bilo mogoče videti tudi <strong>na</strong>jsodobnejši sistem<br />

radijskih zvez, ki ga nekaj varnostnih podjetij gradi v okviru Zbornice<br />

Republike Slovenije za zasebno varovanje. Sistem <strong>na</strong>m bo omogočil<br />

kakovosten <strong>na</strong>čin komuniciranja in prenos alarmnih informacij po vsej<br />

Sloveniji.<br />

Po ogledu ostalih razstavnih prostorov bi lahko strnili vtise s sejma v<br />

nekaj glavnih ugotovitev: razstavljalci so v glavnem ponujali le izdelke, ki so<br />

jih predstavljali kot novosti <strong>na</strong> tržišču. Aplikacijskih sistemskih rešitev praktično<br />

ni bilo moč zaslediti, kar upravičeno vzbuja negotovost pri <strong>na</strong>ročnikih<br />

- verjetno si nihče ne želi, da bi področje tehničnega varovanja v Sloveniji<br />

postalo zanimivo le prodajalcem tehničnih <strong>na</strong>prav, brez podpore aplikativnih<br />

rešitev, ki so plod domačega z<strong>na</strong>nja in izkušenj. To je za <strong>na</strong>s v <strong>Sintal</strong>u<br />

tudi e<strong>na</strong> od glavnih smernic v prihodnje - ob storitvah ponuditi tudi kompletne<br />

nove rešitve ter čim bolj izpopolniti obstoječe.<br />

Nedvomno je ogled <strong>na</strong>šega razstavnega prostora pokazal, da smo <strong>na</strong><br />

vseh področjih varovanja dosegli vidne uspehe ter da bodo tudi rešitve, ki<br />

jih trenutno razvijamo, pripomogle k dvigu kakovosti varovanja. Prav tako<br />

se zavedamo, da so <strong>na</strong>ši <strong>na</strong>ročniki <strong>na</strong>jboljše merilo kakovosti opravljenega<br />

dela, zato pri svojem delu ne zanemarjamo njihovih pripomb.<br />

Gorazd Mandelj, dipl. inž.<br />

vodja razvoja<br />

Multiprotokolarni alarmni sprejemni center<br />

Razvojni doseæki koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong> (od leve proti desni): centralno <strong>na</strong>dzorni center,<br />

deæurni center, GPS sistem<br />

9


kakovost<br />

ISO 9001<br />

Ekonomska obveščeval<strong>na</strong> dejavnost<br />

Ostre oči in uπesa podjetij<br />

Nek nemški univerzitetni profesor je povabil kolege iz Japonske, <strong>na</strong>j<br />

obiščejo njegov laboratorij. Izkazalo se je, da so bili njegovi raziskovalni<br />

dosežki zares spektakularni; bil je <strong>na</strong>mreč prvi, ki mu je uspelo izpeljati<br />

proces kemične sinteze z uporabo pli<strong>na</strong> v <strong>na</strong>dkritičnem stanju. Pred<br />

odhodom so Japonci predlagali še skupno fotografijo za spomin.<br />

Fotografiranje pa se je kmalu sprevrglo v pravo “poziranje” pred strojem,<br />

ki ga je profesor izumil.<br />

Dobro leto in pol kasneje je dobil isti nemški profesor povabilo za predstavitev<br />

"prve proizvodne enote <strong>na</strong> svetu, ki uporablja <strong>na</strong>dkritični plin" in še letalsko<br />

vozovnico Pariz-Tokio-Pariz. Japonci so, kot kaže, med obiskom v Nemčiji dobili<br />

dovolj uporabnih informacij za ponovno oblikovanje omenjenega procesa sinteze<br />

in industrializacijo izuma.<br />

Takšnih zgodb, ki so za eno stran velikanski uspehi, za drugo pa nedopustni<br />

poslovni spodrsljaji in dober poduk za prihodnost, je v sodobnem svetu, ki ga zaz<strong>na</strong>mujeta<br />

globalizacija poslovanja in celo proizvodnje, <strong>na</strong> tisoče. Vsem pa je skup<strong>na</strong><br />

preprosta ugotovitev, da so se poslovne informacije v zadnjem času postavile<br />

ob bok tradicio<strong>na</strong>lnim produkcijskim faktorjem - delu in kapitalu.<br />

Di<strong>na</strong>mič<strong>na</strong> in prav zaradi tega tudi uspeš<strong>na</strong> podjetja <strong>na</strong>šega časa (tako velika<br />

kot majh<strong>na</strong>) se tega še kako dobro zavedajo, saj so se že pred leti pustila<br />

prepričati o pomenu takoimenovane ekonomske in konkurenčne obveščevalne<br />

dejavnosti (izraz je <strong>na</strong>stal po vzoru <strong>na</strong> uveljavljen angleški strokovni termin, "economic<br />

and competitve intelligence", op.p.).<br />

virov in torej v<strong>na</strong>prej izključuje tajno ali ilegalno zbiranje informacij (s sredstvi, kot<br />

so, denimo, nezakonita sledenja, snemanja, prisluškovanja), kar sodi v klasično<br />

gospodarsko vohunstvo. Kljub takšni opredelitvi v teoriji pa si nikakor ne gre<br />

zatiskati oči pred dejanskim početjem mnogih podjetij, ki se nedvomno spuščajo<br />

tudi v vode gospodarskega vohunstva. Četudi drži, da je ogromno informacij <strong>na</strong><br />

voljo že v javno dostopnih virih, pa so odločevalci v podjetjih še <strong>na</strong>prej prepričani<br />

o <strong>na</strong>sprotnem; da se je mogoče do ključnih, <strong>na</strong>jbolj kakovostnih informacij prebiti<br />

prav s pomočjo klasičnga vohunstva, s katerim <strong>na</strong>j si roke mažejo za to zaposleni<br />

ljudje znotraj podjetja ali pa zu<strong>na</strong>nji “sodelavci”.<br />

Teoretiki ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti pa so kljub<br />

temu prepričani, da se kar 95 odstotkov (nekateri govorijo celo o 99 odstotkih)<br />

informacij, ki jih <strong>podjetje</strong> potrebuje za uspešno poslovanje, <strong>na</strong>haja prav v javno<br />

dostopnih virih, ki pa se zdaleč niso dovolj izrabljeni. Uspeš<strong>na</strong> podjetja, ki so torej<br />

že v začetku devetdesetih let uvedla oddelke in odgovorne osebe prav za zbiranje<br />

in uporabo informacij o konkurentih, vedo, da je marsikaj koristnega moč <strong>na</strong>jti<br />

v tiskanih in elektronskih medijih, knjigah, strokovnih člankih, diplomskih in magistrskih<br />

delih, dobrih doktorskih disertacijah... Dragoceni viri informacij o<br />

konkurentih, poslovnih partnerjih in drugih, s katerimi podjetja sodelujejo, ter o<br />

poslovnem okolju <strong>na</strong>sploh so še gospodarski in registrski oddelki sodišč, gospodarske<br />

zbornice, konkurenti sami (denimo, preko njihovih fi<strong>na</strong>nčnih izkazov, z<br />

dnevi odprtih vrat ali obiski pri konkurentih) in še za vsakega uspešnega podjetnika<br />

nepogrešljiva službe<strong>na</strong> potovanja, semi<strong>na</strong>rji, kongresi, sejmi, konference in<br />

podobno.<br />

Teoretiki in tisti, ki so se v preteklosti ukvarjali s klasično - torej državno, vladno-obveščevalno<br />

dejavnostjo, so <strong>na</strong>mreč že zelo zgodaj ugotovili, da se v svetu<br />

po koncu hladne vojne dogajajo pomembne spremembe. Te spremembe, ki so<br />

zajele celo klasični koncept <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne varnosti, so kmalu zamajale tla pod nogami<br />

tudi klasični obveščevalni dejavnosti. Ta se je začela seliti iz primarno vojaške<br />

in obrambno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>ne dejavnosti v poslovno ali ekonomsko obveščanje, ki zajema<br />

zbiranje in uporabo informacij o konkurentih, o novih poslovnih priložnostih ali<br />

o tveganjih. Po drugi strani gre v teh "tektonskih" premikih zaz<strong>na</strong>ti tudi prehod iz<br />

obveščevalne dejavnosti kot državnega monopola v nekakšno "privatizacijo".<br />

Tako, kot so nekoč države potrebovale "oči in ušesa" za informacije o drugih<br />

državah (iz istega ali <strong>na</strong>sprotnega vojaško-političnega bloka), potrebujejo danes<br />

ozavešče<strong>na</strong> podjetja informacije o tem, kaj počno, kaj pripravljajo in kako se lotevajo<br />

novih poslov njihovi konkurenti ali pa celo partnerji.<br />

Najboljši odgovor <strong>na</strong> takš<strong>na</strong> vprašanja pa jim ponuja prav ekonomska in<br />

konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost, ki so jo <strong>na</strong>jbolj uspeš<strong>na</strong> podjetja po svetu<br />

uvedla v svoje organizacije že pred leti. Pri tem velja poudariti, da zajema takš<strong>na</strong><br />

poslov<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost po definiciji samo uporabo javno dostopnih<br />

Poleg vseh omenjenih pa imajo tisti, ki so v podjetju zadolženi za zbiranje informacij,<br />

<strong>na</strong> voljo še nekatere druge vire, denimo dobavitelje, študente, pripravnike<br />

in osebe, ki pridejo v <strong>podjetje</strong> <strong>na</strong> pogovor o zaposlitvi. Vse to so <strong>na</strong>mreč ljudje, ki<br />

lahko vodilnim v podjetju skozi svoje izkušnje s konkurenti odkrijejo marsikaj<br />

koristnega. Ne gre pozabiti niti <strong>na</strong> dragocene zaupne vire, zu<strong>na</strong>nje ponudnike<br />

tovrstnih storitev (ki jih premoremo že tudi v Sloveniji), zasebne detektive ali celo<br />

državne varnostno-obveščevalne službe. Slednje so se <strong>na</strong>mreč v <strong>na</strong>jrazvitejših<br />

državah sveta že dodobra vključile v "ekonomsko vojno" za domača podjetja, za<br />

katera tako doma kot v tujini zbirajo vrsto koristnih informacij o konkurenci.<br />

Zu<strong>na</strong>nji ponudniki storitev ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti<br />

postajajo v zadnjem času tista pot iskanja in pridobivanja informacij, katere<br />

pomen <strong>na</strong>rašča iz dneva v dan. Tako je bilo denimo leta 1988 v Franciji le kakšnih<br />

40 podjetij - ponudnikov tovrstnih storitev, že leta 1993 pa je njihovo število <strong>na</strong>raslo<br />

čez 200. Upoštevati velja velikokrat izpostavljeno dejstvo, da se v podjetjih kar 80<br />

odstotkov potrebnih informacij že <strong>na</strong>haja v strukturi podjetja in je torej treba poiskati<br />

ustrezne poti le še za preostalih 20 odstotkov informacij.<br />

Sicer pa ima odločitev za <strong>na</strong>jemanje zu<strong>na</strong>njih ponudnikov storitev ekonomske<br />

10


Ekonomska obveščeval<strong>na</strong> dejavnost<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

A<strong>na</strong>lize raziskav iskanja podatkov o konkurenčnih podjetjih v Sloveniji<br />

in konkurenčne obveščevalne dejavnosti vrsto prednosti, med katerimi velja<br />

izpostaviti nekatere. Marsikdaj je bolj preprosto <strong>na</strong>jti zu<strong>na</strong>njega ponudnika v vlogi<br />

posrednika, kot pa (dolgo in včasih neuspešno) iskati informacije znotraj podjetja.<br />

Z <strong>na</strong>jemanjem zu<strong>na</strong>njega ponudnika <strong>podjetje</strong> zagotovi zaupnost raziskave,<br />

medtem ko vodstvo, ki išče informacije v samem podjetju, prevzame obvezo, da<br />

o poteku raziskave obvesti tudi zaposlene. Četudi drži, da je <strong>podjetje</strong>, ki<br />

povprašuje po informacijah, <strong>na</strong>jbolj usposobljeno za iskanje <strong>na</strong> svojem področju<br />

dela, se podjetja marsikdaj srečujejo s potrebami, za katere nimajo zadostnega<br />

posebnega z<strong>na</strong>nja. Zato <strong>na</strong>jemanje specializiranega zu<strong>na</strong>njega ponudnika<br />

storitev omogoča pridobivanje kakovostne tehnične ekspertize o zadevah, o<br />

katerih zaposleni malo vedo. In ne<strong>na</strong>zadnje, <strong>na</strong>jemanje zu<strong>na</strong>njega ponudnika<br />

storitev ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti zagotavlja (ali bi<br />

moralo zagotavljati) zaščito informacij, saj zu<strong>na</strong>nji ponudnik sme <strong>na</strong>vzven povedati<br />

o podjetju, ki ga je <strong>na</strong>jelo, le toliko, za kolikor ga je to <strong>podjetje</strong> pooblastilo. Kljub<br />

razlogom v prid <strong>na</strong>jemanju zu<strong>na</strong>njih ponudnikov pa velja opozoriti, da so ti še<br />

<strong>na</strong>prej predvsem prodajalci storitev in je prav zaradi tega potreb<strong>na</strong> pri sodelovanju<br />

z njimi še dodat<strong>na</strong> previdnost.<br />

Zbiranje poslovnih informacij pa je šele prvi korak, ki ga ambicioznim <strong>podjetje</strong>m<br />

predlaga ekonomska in konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost. Zbrane informacije<br />

<strong>na</strong>mreč lahko brez ustrezne obdelave obtičijo v predalih in je od njih<br />

potemtakem kaj malo koristi. Za dobro poslovno obveščevalno dejavnost v podjetju<br />

pa je treba, denimo, zbrane informacije še preveriti, ustrezno ovrednotiti,<br />

shraniti v za to posebej oblikovane (uporabniku prijazne in predvsem varne) baze<br />

podatkov ter končno - <strong>na</strong>jbolj kakovstne informacije (to so tiste, ki so nove, verodostojne<br />

in takoj uporabne) posredovati pravim osebam. A tudi pri tem ne gre<br />

vedno brez zapletov. V velikih podjetjih z razvejano strukturo je <strong>na</strong>mreč treba<br />

vedeti, kdo med številnimi operativnimi in vodstvenimi delavci je pravi <strong>na</strong>slov za<br />

določeno informacijo. Krog ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti<br />

je tako sklenjen šele, ko prava informacija pride do pravega sprejemnika, torej<br />

tistega, ki bo z njo sprejel boljšo in manj tvegano poslovno odločitev.<br />

Tako kot vedno pa ima tudi ekonomska in konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong><br />

dejavnost še drugo plat medalje. Podjetjem <strong>na</strong>mreč ne zadostuje le zbiranje informacij<br />

o konkurentih, pač pa je potrebno z<strong>na</strong>ti lastne strateške informacije skriti in<br />

varovati pred tekmeci. To pa je za mnoga podjetja celo še večji problem kot samo<br />

zbiranje informacij o konkurentih, saj se mnogokrat ne zavedajo, kako lahko in<br />

razmeroma poceni uspejo tekmeci zvedeti veliko o njih.<br />

Slovenska podjetja, ki so - če že ne drugače, potem vsaj zaradi majhnosti<br />

domačega trga - obsoje<strong>na</strong> <strong>na</strong> izvoz in kosanje z ostro konkurenco v tujini, bodo<br />

morala, če bodo želela (p)ostati uspeš<strong>na</strong>, v prihodnje pozorneje prisluhniti tudi<br />

imperativom odnosa do informacij in številnim prednostim, ki jih pri poslovanju<br />

ponuja ekonomska in konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost.<br />

Ines Vrenko, dipl. pol.<br />

zu<strong>na</strong>nja sodelavka<br />

11


Protipožar<strong>na</strong> preventiva<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Osnove<br />

protipoæarnega<br />

preventive<br />

varstva<br />

(4)<br />

Osnovni <strong>na</strong>men sistemov za samodejno gašenje požarov, kakor<br />

tudi <strong>na</strong>prav za odkrivanje in javljanje požarov, je zaščita premoženja<br />

in življenj. Vsi, ki so vključeni v izgradnjo in uporabo teh sistemov,<br />

se morajo s polno odgovornostjo lotevati svoje <strong>na</strong>loge, saj lahko<br />

samo s takim pristopom pripomorejo k uspešnemu varovanju<br />

objektov pred požari.<br />

5.3. NAPRAVE ZA SAMODEJNO GAŠENJE POŽAROV<br />

5.3.1. ŠPRINKLER<br />

Šprinkler <strong>na</strong>prava samodejno odkriva, alarmira in gasi požar. Gasi z<br />

vodo, ki zaradi razpršenosti ne povzroča večje škode. Z aktiviranjem šprinkler<br />

<strong>na</strong>prav ne izgubljamo časa, ki je potreben za aktiviranje gasilske<br />

enote. Če požar ni bil popolnoma pogašen, ga <strong>na</strong>prava vsaj lokalizira do<br />

prihoda gasilske enote. Ločimo mokri in suhi sistem šprinkler <strong>na</strong>prav. Pri<br />

suhem sistemu so cevi <strong>na</strong>polnjene z komprimiranim zrakom in se sistem<br />

<strong>na</strong>polni z vodo šele po sprožitvi razpršilca. Pri mokrem sistemu pa se voda<br />

<strong>na</strong>haja v ceveh.<br />

ročno ali avtomatsko. Če se avtomatsko sproži <strong>na</strong>prava v prostoru, kjer so<br />

ljudje, jih je o tem treba predhodno opozoriti z alarmom. Po preteku 30<br />

sekund od alarmiranja se <strong>na</strong>to odprejo jeklenke z CO2, ki <strong>na</strong>polni prostor.<br />

5.3.4. NAPRAVA ZA GAŠENJE S PRAHOM<br />

Naprave za gašenje s prahom so <strong>na</strong>menjene za gašenje v notranjih prostorih,<br />

zu<strong>na</strong>j pa za gašenje določenih objektov. Gasilno sredstvo je prah, ki<br />

je v enem ali več rezervoarjih. Potisno sredstvo za izpih prahu je, podobno<br />

kot pri ročnih gasilnikih, ogljikov dioksid oziroma dušik.<br />

6. NAPRAVE ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽAROV<br />

Če želimo hitro lokalizirati požar oziroma zagotoviti hitro odkrivanje in javljanje<br />

požara, moramo požar odkriti v njegovi začetni fazi. Torej je uspeh gasilskega<br />

posredovanja zelo odvisen od časa, ki preteče od tedaj, ko odkrijemo požar in<br />

pristojne o tem obvestimo, do začetka gasilske intervencije - gašenja.<br />

Hitrost odkritja in javljanja požara lahko z<strong>na</strong>tno povečamo z vgradnjo<br />

<strong>na</strong>prav za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara.<br />

5.3.2. NAPRAVA ZA GAŠENJE S PENO<br />

Stacio<strong>na</strong>rne <strong>na</strong>prave za gašenje s peno so v glavnem <strong>na</strong>menjene zaščiti<br />

rezervoarjev in drugih <strong>na</strong>prav za vnetljive tekočine, v nekaterih primerih pa<br />

tudi za zaščito zaprtih prostorov.<br />

5.3.3. NAPRAVA ZA GAŠENJE S CO2<br />

Naprave za gašenje s CO2 so <strong>na</strong>menjene zaščiti skladišč vnetljivih tekočin,<br />

lakirnic, transformatorjev v zaprtih prostorih, telefonskih in raču<strong>na</strong>lniških central<br />

ter objektov, ki jih z vodo ne smemo gasiti. Aktiviranje <strong>na</strong>prave je lahko<br />

Naprave za odkrivanje požara morajo zadovoljevati določene pogoje. Ti so:<br />

• <strong>na</strong>dzor normalnega delovanja,<br />

• avtomatska sig<strong>na</strong>lizacija, če pride do okvare (npr. prekinitev električnega<br />

<strong>na</strong>pajanja, kratek stik v mreži, ...),<br />

• obvez<strong>na</strong> optič<strong>na</strong> in zvoč<strong>na</strong> sig<strong>na</strong>lizacija vseh stanj, kakor tudi oz<strong>na</strong>čevanje<br />

mesta, od koder posamezno stanje prihaja,<br />

• možnost registracije vseh dogodkov,<br />

• obvezno dvojno <strong>na</strong>pajanje <strong>na</strong>prave (električno omrežje in akumulator, ki<br />

zagotavlja 48 ur nemotenega delovanja v primeru izpada omrežja),<br />

• oz<strong>na</strong>čitev posameznih skupin avtomatskih javljalnikov po prostorih z optičnimi<br />

paralelnimi sig<strong>na</strong>lizatorji.<br />

Naprave za javljanje požara lahko opravljajo tudi druge funkcije, kot so:<br />

• prenos požarnega alarma v dežurni center, gasilsko enoto,<br />

• aktiviranje avtomatskih gasilnih <strong>na</strong>prav,<br />

• krmiljenje zapiranja požarnih vrat, požarnih loput, odpiranje odvodov dima<br />

in toplote ob požaru, izklop ventilacije ali klima <strong>na</strong>prav, ...<br />

Naprava za odkrivanje in javljanje poæara NOTIFIER<br />

Javljalniki požara so sestavni del <strong>na</strong>prave za javljanje požara in odkrivajo<br />

požar <strong>na</strong> osnovi:<br />

• toplote,<br />

• dima,<br />

• plame<strong>na</strong>,<br />

• iskre.<br />

12


Protipožar<strong>na</strong> preventiva<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin delovanja jih delimo <strong>na</strong> ročne in avtomatske javljalnike.<br />

Ročni javljalniki so vgrajeni v bližini ogroženega prostora in <strong>na</strong> važnejših<br />

komunikacijskih poteh. Delujejo <strong>na</strong> principu stikala, ki ima steklen ali plastičen<br />

zaščitni pokrov. V primeru požara pokrov razbijemo in javljalnik se<br />

samodejno vklopi, centrala pa zaz<strong>na</strong> požar. Vklop ročnega javljalnika je<br />

z<strong>na</strong>k, da je nekdo opazil požar in <strong>na</strong>s o tem obvešča.<br />

Avtomatski javljalniki so elektronski senzorji, ki reagirajo <strong>na</strong> dim, toploto,<br />

plamen ali iskro. Aktivirajo se lahko tudi v primeru motenj, podobnih požaru,<br />

kot so <strong>na</strong> primer cigaretni dim, močan sončni žarek, segrevanje v poletnem<br />

času, dim iz izpuha viličarja, ... V tem primeru govorimo o lažnem alarmu.<br />

7. POSTOPKI OB POŽARU<br />

Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93) v svojem 45. členu<br />

pravi: »Kdor opazi, da grozi neposred<strong>na</strong> nevarnost požara ali eksplozije<br />

oziroma kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti,<br />

če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge.<br />

Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti center za obveščanje<br />

ali policijsko postajo. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom<br />

za zveze ali prevoznim sredstvom.«<br />

7.1. POSTOPKI VARNOSTNI<strong>KA</strong> OB POŽARU<br />

Ob odkritju požara <strong>na</strong> varovanem objektu je glav<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga varnostnika,<br />

da presodi, koliko se je požar že razširil.<br />

Pred vsakim začetim gašenjem mora varnostnik paziti, da si pusti prosto<br />

pot za umik in da z gašenjem požara ne ogroža svojega življenja, saj se v<br />

<strong>na</strong>jslabšem primeru lahko zgodi, da zaradi<br />

nepazljivosti ostane v požaru, požar pa se<br />

razširi po objektu.<br />

Če je požar manjši (goreč koš za odpadke),<br />

ga začne takoj gasiti z ročnimi gasilnimi<br />

aparati.<br />

Če je požar odkril v začetni fazi in je malo večji,<br />

se mora varnostnik <strong>na</strong>jprej javiti v dežurni center<br />

ali drugemu varnostniku <strong>na</strong> objektu ter <strong>na</strong>to<br />

začeti z gašenjem. Pri tem lahko uporabi radijsko<br />

zvezo, mobilni telefon, telefon ali <strong>na</strong>pravo za javljanje<br />

požara s prenosom <strong>na</strong> dežurni center.<br />

Varnostnik mora klicati center za obveščanje tudi, če je uspešno pogasil<br />

požar, saj je <strong>na</strong>loga gasilske brigade, da pride in preveri, če je požar res<br />

pogasil.<br />

Ko pride <strong>na</strong> prizorišče požara gasilska enota, mora varnostnik:<br />

• čimbolj <strong>na</strong>tančno opisati vrsto in lokacijo požara,<br />

• delovati kot vodič, če je to potrebno,<br />

• povedati vse posebnosti objekta (lokacija in vrsta nevarnih snovi, lokacijo<br />

hidrantov, zapornih ventilov za vodo, požarne plinske pipe, glavnih<br />

električnih stikal in druge kontrolne opreme) in odpreti prostore, ki so<br />

zaklenjeni,<br />

• biti <strong>na</strong> voljo za pomoč s svojim poz<strong>na</strong>vanjem objekta.<br />

V nobenem primeru pa varnostnik ne sme pustiti varovanega<br />

objekta nezavarovanega in iti z gasilci gasiti požar, saj je njegova primar<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>loga varovanje objekta, ki mu je zaupano.<br />

7.3. NA<strong>VO</strong>DILO ZA JAVLJANJE POŽARA<br />

• Opozori okolico z glasnim vzklikom "POŽAR!",<br />

• Če so v neposredni nevarnosti ljudje, se loti njihovega reševanja.<br />

• Požar začni gasiti z ustreznim gasilnim sredstvom.<br />

• Če oceniš, da požara ne moreš pogasiti, takoj zapusti objekt in pokliči<br />

center za obveščanje <strong>na</strong> telefonsko številko 112.<br />

7.4. NA<strong>VO</strong>DILO ZA EVAKUACIJO IZ OBJEKTA<br />

• Upoštevaj oz<strong>na</strong>ke smeri reševanja.<br />

• Poskrbi za umik iz objekta po <strong>na</strong>jbližji varni poti.<br />

• Umik skozi ok<strong>na</strong> lahko uporabiš le v pritličju in to samo tedaj, ko ugotoviš,<br />

da je varen oziroma druga pot umika ni mogoča.<br />

• Dosledno upoštevaj <strong>na</strong>vodila gasilske<br />

službe.<br />

7.5. POSTOPEK PRIJAVE POŽARA<br />

Pri obveščanju o požaru je treba povedati:<br />

• priimek in ime osebe, ki kliče,<br />

• kraj in telefonsko številko, s katere<br />

kličemo,<br />

• kje gori in kaj gori,<br />

• kakšen je obseg požara,<br />

• prisotnost nevarnih snovi,<br />

• ogroženost ljudi v objektu.<br />

Če je odkriti požar večjega obsega oziroma<br />

če varnostnik oceni, da požara ne bo mogel<br />

pogasiti, mora takoj poklicati center za<br />

obveščanje <strong>na</strong> telefonsko številko 112,<br />

opozoriti prisotne v objektu <strong>na</strong> požar ter začeti<br />

evakuacijo prisotnih v objektu.<br />

E<strong>na</strong> od <strong>na</strong>jpomembnejøih <strong>na</strong>log varnostnika je protipoæar<strong>na</strong><br />

preventiva in ustrezno ukrepanje v primeru poæara<br />

Sporočilo mora biti posredovano umirjeno,<br />

kratko in razumljivo z vsemi nujno potrebnimi<br />

podatki.<br />

Matjaž Černe, inž.<br />

protipožarni projektant<br />

(se <strong>na</strong>daljuje)<br />

13


Kako varovati poslovni objekt<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Protipožarni<br />

tehniËnega<br />

sistem<br />

varovanja<br />

Za kakovostno protipožarno varovanje danes ni treba več zaposliti<br />

varnostnika oziroma s tem obremenjevati zaposlenih, saj to bolj<br />

kakovostno in ceneje opravljajo profesio<strong>na</strong>lne elektronske <strong>na</strong>prave za<br />

avtomatsko odkrivanje in javljanje požara. V primeru požara javijo<br />

dogodek preko telefonske linije operaterju v dežurni center, ta o dogodku<br />

prek radijske zveze obvesti mobilne intervencijske skupine, ki ukrepajo<br />

v <strong>na</strong>jkrajšem možnem času. Interventi so posebej izurjeni za gašenje<br />

začetnih požarov (pri večjih pokličemo <strong>na</strong> pomoč gasilsko brigado).<br />

Sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara lahko razdelimo <strong>na</strong>:<br />

1. Alarmno centralo s prikazovalnikom, tipkovnico in rezervnim <strong>na</strong>pajanjem<br />

2. Javljalnike požara<br />

3. Pozivnik za prenos alarma <strong>na</strong> dežurni center<br />

4. Sireno<br />

5. Ostale elemente protipožarnega sistema<br />

1. Alarm<strong>na</strong> centrala<br />

1.1. Glede <strong>na</strong> delovanje sistema za odkrivanje in javljanje ločimo:<br />

• Klasični a<strong>na</strong>logni sistem (centrala ob požaru loči, v kateri skupini javljalnikov<br />

se je sprožil alarm, javljalnik odloča, ali gre za požar ali ne)<br />

• Klasični adresabilni sistem (centrala ob požaru loči vsak posamezni javljalnik,<br />

javljalnik odloča, ali gre za požar ali ne)<br />

• A<strong>na</strong>logno - adresabilni sistem (centrala ob požaru loči vsak posamezni<br />

javljanik, javljalnik pošilja centrali a<strong>na</strong>logni podatek o stanju, centrala<br />

primerja stanje posameznega javljalnika s stanji v bližnji in daljni preteklosti<br />

ter stanji sosednjih javljalnikov, <strong>na</strong> osnovi primerjav se odloči o stanju<br />

požara).<br />

2. Javljalniki požara<br />

2.1. Glede <strong>na</strong> požarni sistem, v katerem delujejo ločimo javljalnike:<br />

• Klasični kontaktni javljalnik (centrali posreduje normalno in alarmno stanje)<br />

• Klasični a<strong>na</strong>logni javljalnik (centrali posreduje normalno in alarmno stanje,<br />

stanje <strong>na</strong>paka)<br />

• Klasični - adresabilni javljalnik (centrali posreduje <strong>na</strong>slov - pozicijo javljalnika,<br />

normalno in alarmno stanje, stanje <strong>na</strong>paka)<br />

• A<strong>na</strong>logno - adresabilni javljalnik (centrali posreduje vrednost merjene<br />

veličine, <strong>na</strong>slov - pozicijo javljalnika)<br />

2.2. Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin sprožitve javljalnike delimo <strong>na</strong>:<br />

2.2.1. Ročne javljalnike, ki <strong>na</strong>m omogočajo ročno sprožitev<br />

alarma, če zaz<strong>na</strong>mo požar.<br />

2.2.2. Avtomatske javljalnike, ki sami zaz<strong>na</strong>vajo požar. Delimo jih <strong>na</strong>:<br />

2.2.2.1. Javljalnike dima:<br />

• Optični javljalnik deluje <strong>na</strong> principu infrardeče svetlobe in je primeren za<br />

prostore, v katerih se varuje blago in oprema, katera pri izgorevanju tvori<br />

dimne delce ali nečistoče večjih vidnih dimenzij (papir, tekstil, <strong>na</strong>ftni<br />

derivati in podobno)<br />

• Ionizacijski javljalnik deluje <strong>na</strong> principu ionizirajočega sevanja (americij<br />

241-alfa žarki) in je primeren za prostore, v katerih se varuje blago in<br />

oprema, katera pri izgorevanju tvori dimne delce ali nečistoče manjših<br />

nevidnih dimenzij (razni alkoholi in podobno). Teh javljalnikov se zaradi njihove<br />

sestave izogibamo.<br />

• Laserski javljalnik je poseb<strong>na</strong> izvedba optičnega javljalnika<br />

• Žarkovni javljalnik sestavljata oddajnik in sprejemnik. Javljalnik javlja spremembo<br />

stanja ozračja med oddajnikom in sprejemnikom in lahko deluje<br />

kot samostojni protipožarni sistem. Dobra lastnost te <strong>na</strong>prave je, da pokriva<br />

neprimerno večjo površino kot klasični točkovni javljalniki in to <strong>na</strong> višini,<br />

<strong>na</strong> kateri so ti nefunkcio<strong>na</strong>lni, ...)<br />

• Vzorč<strong>na</strong> komora je poseb<strong>na</strong> izvedba sesalnega ohišja, v katerem je<br />

<strong>na</strong>meščen optični ali ionizacijski javljalnik. Komora je <strong>na</strong>mešče<strong>na</strong> <strong>na</strong><br />

prezračevalnih ka<strong>na</strong>lih klimatskih in prezračevalnih <strong>na</strong>prav. Skozi ohišje<br />

komore, v kateri je <strong>na</strong>meščen javljalnik, je speljan del zraka in v primeru<br />

požara kjerkoli <strong>na</strong> objektu javljalnik v komori zaz<strong>na</strong> povišano koncentracijo<br />

dima in sproži alarm.<br />

2.2.2.2. Javljalnik temperature (termični)<br />

• Termo-maksimalni javljalnik zaz<strong>na</strong>va povišano temperaturo okolja in javi<br />

alarm, ko je preseže<strong>na</strong> <strong>na</strong>ziv<strong>na</strong> temperatur<strong>na</strong> vrednost, za katero je bil<br />

javljalnik zgrajen.<br />

• Termo-diferencialni javljalnik zaz<strong>na</strong>va spremembo temperature v časovni enoti.<br />

2.2.2.3. Javljalnik plame<strong>na</strong> se odzove <strong>na</strong> sevanje ognja. Merijo spremembo<br />

toplote in svetlobe <strong>na</strong> določeni površini.<br />

2.2.2.4. Javljalnik iskre zaz<strong>na</strong>va toplotno sevanje. Pomemben je reakcijski<br />

čas, kajti iskra mora biti pogaše<strong>na</strong>, še preden pride v stik s snovjo.<br />

3. Pozivnik za prenos sig<strong>na</strong>la <strong>na</strong> dežurni center<br />

• Telefonski pozivnik periodično <strong>na</strong>dzoruje prenos in neprekinjenost<br />

telefonske linije.<br />

• Univerzalni digitalni alarmni pozivnik služi za popoln enosmerni prenos<br />

vseh informacij (<strong>na</strong>tanč<strong>na</strong> lokacija alarma, <strong>na</strong>pake, ...) in dogodkov centrale<br />

po telefonski liniji brez možnosti vplivanja <strong>na</strong> dogodke <strong>na</strong> centrali.<br />

Pozivnik periodično <strong>na</strong>dzoruje neprekinjenost telefonske linije.<br />

• TUS ali ULTRANET je prenos informacij <strong>na</strong> oddaljeno dežurno mesto, ki<br />

ima neprekinjen <strong>na</strong>dzor komunikacijske povezave.<br />

14


Kako varovati poslovni objekt<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

4. Protipožar<strong>na</strong> alarm<strong>na</strong> sire<strong>na</strong> ali zvonec<br />

5. Ostali elementi protipožarnega sistema<br />

Sire<strong>na</strong> ali zvonec se sprožita ob požarnem alarmu glede <strong>na</strong> splošni<br />

požarni alarm, glede <strong>na</strong> časovno zakasnitev od <strong>na</strong>stanka požara ter v odvisnosti<br />

od posameznih javljalnikov ali skupin javljalnikov.<br />

Namen: opozorilo in evakuacija.<br />

• Oddaljeni prikazovalnik<br />

• Tiskalnik dogodkov<br />

• Ločeni svetlobni indikator<br />

• Izhodni krmilni releji<br />

• Dodatni <strong>na</strong>pajalnik<br />

• ...<br />

Robert Pistotnik, dipl. inž.<br />

<strong>na</strong>mestnik direktorja<br />

Protipožar<strong>na</strong> alarm<strong>na</strong> centrala<br />

je srce protipožarnega sistema. Na podlagi sig<strong>na</strong>lov, ki<br />

jih sprejema od javljalnikov, se odloča, ali je stanje<br />

požarnega alarma. V kolikor zaz<strong>na</strong> zvišano raven<br />

posameznega javljalnika, se <strong>na</strong> podlagi programske<br />

logike odloči za ustrezno akcijo. Zelo pomembno je,<br />

da vsebuje telefonski pozivnik, ki omogoča prenos<br />

vseh stanj centrale tudi v dežurni center.<br />

Žarkovni javljalnik<br />

je <strong>na</strong>menjen zaz<strong>na</strong>vanju dima v prostorih večjih<br />

dimenzij (skladišča, proizvodne hale, ...). Javljalnik<br />

sestavljata oddajnik in sprejemnik, med katerima je<br />

infrardeči žarek. Dim, ki se širi proti stropu, oslabi<br />

jakost žarka, kar sproži alarm.<br />

Javljalnik varuje cca. 100 x 28 m 2 .<br />

Vzorč<strong>na</strong> komora<br />

je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> zaz<strong>na</strong>vanju dima v prezračevalnih in<br />

klima ka<strong>na</strong>lih. Sestavlje<strong>na</strong> je iz ohišja z vgrajenim<br />

javljalnikom dima ter dovodne in odvodne cevi.<br />

Komore običajno <strong>na</strong>mestimo <strong>na</strong> vhodne in izhodne<br />

ka<strong>na</strong>le in sicer tako, da sta dovod<strong>na</strong> in odvod<strong>na</strong> cev<br />

znotraj ka<strong>na</strong>la. Na ta <strong>na</strong>čin zračni pretok ka<strong>na</strong>la<br />

kroži tudi skozi komoro, ki zaz<strong>na</strong>va prisotnost dima.<br />

Ročni javljalnik požara<br />

omogoča ljudem ročno proženje alarma v primeru<br />

požara. Javljalnik je pred zlorabo zaščiten s stekleno<br />

ploščico, ki se <strong>na</strong>haja pred tipko za sprožitev alarma.<br />

Ploščica se v primeru pritiska prelomi in tipka se sproži.<br />

Tipke <strong>na</strong>mestimo <strong>na</strong> vidne predele požarno ogroženih<br />

prostorov in evakuacijskih poti.<br />

Optični javljalnik dima<br />

zaz<strong>na</strong>va dim. Namestimo ga <strong>na</strong> strop, saj se dim<br />

koncentrira pod njim. Pri stropu z odprti<strong>na</strong>mi je<br />

potrebno javljalnike <strong>na</strong>mestiti tudi v prostor <strong>na</strong>d<br />

stropom. Če potekajo elektro instalacije (AOP,<br />

tel. centrala, ...) v dvojnem podu ali <strong>na</strong>d spuščenim<br />

stropom, je potrebno ta prostor posebej varovati.<br />

Javljalnik varuje cca. 60 m2 <strong>na</strong> višini do 10 m.<br />

Vhodno izhodne enote<br />

so elementi protipožarnega sistema, ki so <strong>na</strong>menjeni<br />

sprejemanju in izvajanju določenih akcij v primeru<br />

požara, kot so: požar<strong>na</strong> evakuacija - alarm<strong>na</strong><br />

sire<strong>na</strong>, javljanje lokacije požara - svetlobni<br />

indikatorji pred prostori, zapiranje prezračevalnih<br />

loput - izhodni releji, odklepanje električno zaklenjenih<br />

izhodov, ...<br />

Termični diferencialni javljalnik toplote<br />

zaz<strong>na</strong>va spremembo temperature. Namestimo<br />

ga <strong>na</strong> strop, saj se topel zrak širi <strong>na</strong>vzgor. Javljalnik<br />

je <strong>na</strong>menjen predvsem za prostore, kjer imamo<br />

opraviti s prahom (mizarske delavnice, ...), z dimom<br />

(kuhinja, kadilnice, ...) in s snovmi, ki ob gorenju<br />

oddajajo le toploto, ne pa tudi dima.<br />

Varuje cca. 40 m2 <strong>na</strong> višini do 6 m.<br />

Oz<strong>na</strong>čevalne ploščice in ožičenje<br />

sta prav tako pomemb<strong>na</strong> elementa protipožarnega<br />

sistema. Oz<strong>na</strong>čevalne ploščice služijo sez<strong>na</strong>njanju<br />

ljudi o posredovanju v primeru požara (pritisni ročno<br />

požarno tipko, ...) in prepoz<strong>na</strong>vanju posameznega<br />

javljalnika. Kabli za ožičenje morajo biti rdeče<br />

barve, da jih je mogoče ločiti od ostalih instalacij.<br />

15


Z<strong>na</strong>nje za razvoj<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Projektiranje<br />

varnostnih sistemov<br />

Proti nezaželenim dogodkom in krimi<strong>na</strong>lnim dejanjem, kot so<br />

požar, rop, vlom, kraja in podobno, se lahko zoperstavimo le z<br />

ustreznim <strong>na</strong>činom fizičnega in tehničnega varovanja. Trend razvoja<br />

dejavnosti varovanja gre v smeri tehničnega varovanja. Cilj<br />

vsakega varnostnega sistema je zagotavljati ustrezno stopnjo<br />

varnosti oseb in premoženja. Na področju fizičnega varovanja projektanti<br />

uvajajo predvsem nove pristope, medtem ko imamo <strong>na</strong> sistemih<br />

tehničnega varovanja vedno več <strong>na</strong>prav z različnimi principi<br />

delovanja za različne stopnje zahtevnosti. Vsak dober varnostni sistem<br />

torej zahteva ustrezno kombi<strong>na</strong>cijo fizičnega in tehničnega<br />

varovanja ter s tem premišljeno rešitev in projekt.<br />

Izdelava <strong>na</strong>črtov varovanja<br />

Za zagotavljanje kakovostnega varovanja objektov imajo projektanti <strong>na</strong>logo<br />

izdelati <strong>na</strong>črt varovanja. Namen izdelave <strong>na</strong>črta varovanja je določiti<br />

<strong>na</strong>loge varnostnika oziroma interventa tako, da je zagotovljeno kakovostno<br />

varovanje in obveščanje <strong>na</strong>ročnika varovanja o izrednih dogodkih v<br />

varovanem objektu. Proces izdelave <strong>na</strong>črta varovanja se začne z <strong>na</strong>ročilom<br />

oziroma pogodbo za varovanje. Poleg <strong>na</strong>log, ki jih predvideva Zakon o<br />

zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Ur. list RS<br />

št. 32/94), je pri <strong>na</strong>črtu varovanja <strong>na</strong>loga projektantov tudi, da skupaj z<br />

<strong>na</strong>ročnikom določijo: odgovorne osebe, ki jih je potrebno klicati v izrednih<br />

dogodkih, osebe, ki se lahko ves čas neomejeno gibajo po objektu, podpisnike<br />

dovolilnic za izhode, posebne <strong>na</strong>loge varnostnika - receptorja oziroma<br />

interventa. Izdelati morajo tudi skico varovanega objekta ter <strong>na</strong>vodila za<br />

zaporo vodovodnega omrežja, izklop električnega toka, zaporo plinskega<br />

ventila in ostalih inštalacij, za sprejem sig<strong>na</strong>la alarma, ukrepanje ob sprožitvi<br />

alarma vloma, požara ali ropa ter <strong>na</strong>vodila za vstop interventa v objekt. K<br />

<strong>na</strong>črtu varovanja je treba obvezno priložiti tudi požarni red s požarnim <strong>na</strong>črtom<br />

in <strong>na</strong>črtom evakuacije.<br />

Izdelava požarnega reda<br />

Izdelavo požarnega reda s požarnim <strong>na</strong>črtom in <strong>na</strong>črtom evakuacije<br />

predpisuje Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS št. 39/97). Če <strong>na</strong>ročnik<br />

še nima izdelanega, ga <strong>na</strong> njegovo željo izdelajo <strong>na</strong>ši projektanti. Požarni<br />

red zajema organizacijo varstva pred požarom, ukrepe varstva pred<br />

požarom, <strong>na</strong>vodila za rav<strong>na</strong>nje v primeru požara, vrste in <strong>na</strong>čine usposabljanja<br />

zaposlenih ter obvezne priloge, ki zajemajo izvlečke, <strong>na</strong>vodila, požarni<br />

<strong>na</strong>črt, <strong>na</strong>črt evakuacije in evidenčne ter kontrolne liste.<br />

Izdelava ocene požarne ogroženosti<br />

Izdelavo ocene požarne ogroženosti predpisuje Pravilnik o metodologiji<br />

za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. list RS št. 70/96), ki določa<br />

vsebino in <strong>na</strong>čin ugotavljanja ocene, zavezance, ki morajo imeti izdelano<br />

oceno, ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izdelovalci ocene.<br />

Opravljanje strokovnih <strong>na</strong>log s področja požarnega varstva<br />

Poleg izdelave <strong>na</strong>črtov varovanja, požarnih redov in ocen požarne<br />

ogroženosti izvajamo tudi strokovne <strong>na</strong>loge iz 4., 20. in 36. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o<br />

varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93), kot so svetovanje in strokov<strong>na</strong><br />

pomoč pri urejanju požarne varnosti, <strong>na</strong>črtovanje in priprava preventivnih<br />

ukrepov varstva pred požarom, izdelava programov poučevanja in usposabljanja,<br />

usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom s praktičnim prikazom<br />

gašenja in vodenje evidence o tem, <strong>na</strong>dziranje izvajanja določb požarnega<br />

reda, zako<strong>na</strong> o varstvu pred požarom in drugih predpisov s področja<br />

požarne varnosti, svetovanje pri <strong>na</strong>mestitvi opreme in sredstev za varstvo pred<br />

požarom in skrb za občasen <strong>na</strong>dzor stanja požarne varnosti (ogledi).<br />

Opravljanje strokovnih <strong>na</strong>log s področja varstva pri delu<br />

Delovno okolje sektorja projektiva<br />

Na podlagi 39. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o varstvu pri delu (Ur. list SRS št. 47/86)<br />

opravljamo tudi svetovanje in nudimo strokovno pomoč pri normativni ureditvi<br />

področja varstva pri delu v aktih <strong>na</strong>ročnika, strokovno usmerjamo in <strong>na</strong>dzorujemo<br />

dela pooblaščenih delavcev <strong>na</strong>ročnika <strong>na</strong> področju varstva pri<br />

delu, pripravljamo programe in izvajamo teoretično in praktično usposabljanje<br />

ter preizkus z<strong>na</strong>nja delavcev <strong>na</strong>ročnika s področja varstva pri delu,<br />

proučujemo varnost delovnega okolja ter proučujemo vzroke nesreč in<br />

predlagamo ukrepe za izboljšanje razmer, pripravljamo <strong>na</strong>vodila za varno<br />

delo, predlagamo roke in postopke za periodične preglede in preizkuse<br />

delovnih <strong>na</strong>prav in priprav in ekoloških razmer dela ter spremljanje izvajanja<br />

pregledov in preizkusov. Sodelujemo tudi v postopkih ob hujših delovnih<br />

16


Z<strong>na</strong>nje za razvoj<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

nezgodah ter vodimo evidence in sestavljamo let<strong>na</strong> ter občas<strong>na</strong> poročila o<br />

stanju in problemih varstva pri delu.<br />

Izdelava projektov tehničnega varovanja<br />

Ker loči Zakon o graditvi objektov (ZGO-B; URL RS št. 59/96) več<br />

različnih vrst projektov, so tudi postopki pri njihovi izdelavi različni. Skupno<br />

vsem je, da jih začnemo izdelovati ob <strong>na</strong>ročnikovem <strong>na</strong>ročilu.<br />

Idejni projekt (IP) je projekt, <strong>na</strong> podlagi katerega <strong>na</strong>ročnika sez<strong>na</strong>nimo z<br />

<strong>na</strong>justreznejšo obliko varovanja in stroški investicije. Z idejnim projektom projektanti<br />

predlagajo <strong>na</strong>justreznejšo obliko varovanja, <strong>na</strong> podlagi te se <strong>na</strong>ročnik<br />

lažje odloči. Za idejnim projektom prideta <strong>na</strong> vrsto projekt za pridobitev gradbenega<br />

dovoljenja (PGD) ali projekt za izvedbo (PZI). PGD projekte izdelujemo<br />

za objekte, ki še niso zgrajeni. Je podlaga za pridobitev gradbenega<br />

dovoljenja. Z njim in še drugo dokumentacijo <strong>na</strong>ročnik <strong>na</strong> upravni enoti<br />

zaprosi za gradbeno dovoljenje. Dopolnjen PGD projekt je PZI. Naredi se ga<br />

za novogradnje ali obstoječe objekte. Je zelo pomemben, saj se po tem projektu<br />

izvajajo dela <strong>na</strong> objektu. V njem so vrisani vsi poteki inštalacij in razpored<br />

opreme tehničnega varovanja. Projekt izvedenih del (PID) pride <strong>na</strong><br />

vrsto, ko so dela <strong>na</strong> objektu konča<strong>na</strong>. Ti projekti so oris končnega stanja <strong>na</strong><br />

objektu. Če se po izdelavi teh projektov kaj spremeni, je treba popraviti tudi<br />

PID projekte. Na podlagi PID projektov se opravi tehnični pregled objekta.<br />

Pri izdelavi projektov PGD, PZI ali IP projektant <strong>na</strong>jprej opravi razgovor z<br />

<strong>na</strong>ročnikom. Projektanta zanimajo nekateri ključni podatki, kot npr. vrsta<br />

varovanja, stopnja varovanja, režim dela v varovanem področju, želje <strong>na</strong>ročnika<br />

ipd. Obvezno se <strong>na</strong>redi tudi ogled objekta. Na podlagi zbranih podatkov se<br />

izdela <strong>na</strong>črt tehničnega varovanja v številu izvodov, ki ga <strong>na</strong>roči <strong>na</strong>ročnik. V<br />

skladu z Zakonom o Graditvi objektov hranimo en izvod v trezorju podjetja <strong>Sintal</strong>.<br />

Če se izdeluje projekt PID, razgovor z <strong>na</strong>ročnikom ni potreben. Ta <strong>na</strong>črt<br />

orisuje stanje <strong>na</strong> objektu. Vse <strong>na</strong>črte izdelujemo v skladu z veljavnimi tehničnimi<br />

predpisi, standardi in normativi. Prednost imajo domači predpisi, če ne<br />

obstajajo, projektanti upoštevajo tuje predpise (EN, IEC, VdS, ISO, ...).<br />

V sektorju projektiva izdelujemo projekte vseh področij sistemov<br />

tehničnega varovanja, kot so:<br />

• protipožarni sistem,<br />

• protivlomni sistem,<br />

• protiropni sistem,<br />

• video sistem,<br />

• kontrola pristopa,<br />

• sistem za zaz<strong>na</strong>vanje nevarnih snovi in plinov,<br />

• mehanska zaščita,<br />

• elektronska zaščita blaga pred krajami,<br />

• evidenca delovnega časa,<br />

• domofoni.<br />

Načrte izdelamo v celoti <strong>na</strong> raču<strong>na</strong>lniku. Običajno <strong>na</strong>m tlorise objekta<br />

predloži <strong>na</strong>ročnik v elektronski obliki (<strong>na</strong> disketi) ali <strong>na</strong> papirju. V slednjem<br />

primeru ga iz papirne predloge prerišemo v elektronski zapis <strong>na</strong> raču<strong>na</strong>lniku.<br />

Nato vrišemo inštalacijo in opremo.<br />

Pri projektiranju upoštevamo predvsem <strong>na</strong>slednje smernice:<br />

• projektirani sistem mora biti prijazen in enostaven za rav<strong>na</strong>nje,<br />

• sistem mora omogočati povezavo sistemov vseh področij tehničnega<br />

varovanja v enoten sistem (building ma<strong>na</strong>gement);<br />

• projektiramo opremo, ki ji zaupamo in je uspešno prestala vse teste v<br />

<strong>na</strong>šem razvojnem oddelku;<br />

• oprema mora biti certificira<strong>na</strong> pri pooblaščeni slovenski instituciji;<br />

• sistem mora biti zgrajen tako, da omogoča hiter servis in preprosto<br />

vzdrževanje tako programske in strojne opreme kakor tudi instalacij.<br />

Zakonodajo <strong>na</strong> področju projektiranja ureja Zakon o graditvi objektov<br />

(ZGO-B; URL RS št. 59/96), kakor tudi projektiranje sistemov tehničnega<br />

varovanja. Projektiranje po tem zakonu ni vezano le <strong>na</strong> izdelovanje projektne<br />

dokumentacije, ampak tudi <strong>na</strong> svetovanje.<br />

Po tem zakonu lahko dejavnost projektiranja opravlja gospodarska<br />

družba, ki je registrira<strong>na</strong> v sodnem registru za dejavnost projektiranja in z<br />

njim povezanega tehničnega svetovanja. Poleg tega sme pričeti projektivno<br />

<strong>podjetje</strong> opravljati svojo dejavnost šele, ko je vpisano v imenik projektivnih<br />

podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije. Podjetja izkazujejo svoje članstvo z<br />

identifikacijsko številko v enotnem žigu <strong>na</strong> vsaki zaključeni sestavini projektne<br />

dokumentacije. Identifikacijska številka podjetja <strong>Sintal</strong> je 1404/ES - MZ.<br />

Poleg tega mora projektantsko <strong>podjetje</strong> za vsak <strong>na</strong>črt imenovati odgovornega<br />

projektanta. Odgovorni projektanti morajo imeti opravljen strokovni izpit iz elektrotehnične<br />

stroke in biti vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici<br />

Slovenije. Identifikacijsko številko odgovornega projektanta-pooblaščenega<br />

inženirja uporablja odgovorni projektant skupaj z enotnim žigom projektivnega<br />

podjetja. Naš koncern ima dva pooblašče<strong>na</strong> odgovor<strong>na</strong> projektanta.<br />

Za projektiranje sistemov v okolju, kjer obstaja nevarnost eksplozij,<br />

imamo opravljene izpite v skladu s 25. členom Zako<strong>na</strong> o varstvu pri delu.<br />

Tako lahko projektiramo <strong>na</strong>prave tehničnega varovanja tudi v eksplozijsko<br />

ogroženih (EX) področjih. V skladu z Zakonom o zasebem varovanju in<br />

obveznem organiziranju služb varovanja imajo vsi v sektorju projektiva<br />

opravljen izpit za tehnike pri Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje.<br />

V sektorju projektiva je v <strong>Sintal</strong>u zaposlenih pet projektantov. Veliko pozornosti<br />

posvečamo izobraževanju in izpopolnjevanju. Tako se redno usposabljamo <strong>na</strong><br />

različnih področjih projektiranja ter varovanja oseb in premoženja. Redno<br />

sodelujemo tudi s tujimi podjetji, ki projektirajo varnostne sisteme in si <strong>na</strong> ta<br />

<strong>na</strong>čin izmenjujemo izkušnje in pristope pri zagotavljanju varnosti.<br />

Projektiranje varnostnih sistemov iz leta v leta pridobiva <strong>na</strong> svoji veljavi.<br />

Področje protipožarnega varovanja in varovanja pred nevarnimi snovmi in<br />

plini ureja zakon, medtem ko je <strong>na</strong> ostalih področji urejenost tovrstne dokumentacije<br />

prepušče<strong>na</strong> odločitvi menedžerjev.<br />

Razveseljivo dejstvo pa je, da varnost<strong>na</strong> zavest v Sloveniji raste, vendar<br />

pa <strong>na</strong> žalost pogosto "po toči".<br />

Igor Rot, inž.<br />

vodja sektorja projektiva<br />

17


Tehnične novosti<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Terorizem,<br />

in ilegalni<br />

mamila<br />

prebeæniki<br />

Ali se <strong>na</strong> sončni strani Alp poslavljamo od vrsto let dobro<br />

varovane oaze sredi krimi<strong>na</strong>lnega blata, ki je preplavilo razvito<br />

zahodno Evropo in post-totalitarne sisteme <strong>na</strong> vzhodu. Statistika<br />

Ministrstva za notranje zadeve RS kaže visok odstotek raziskanih<br />

dejanj in ne pretiran porast kaznivih dejanj v preteklem letu. Žal<br />

pa tudi visok odstotek neraziskanih <strong>na</strong>jtežjih kaznivih dejanj kot<br />

so: umori, podtaknjene eksplozije, medmafijski obračuni, izjemno<br />

povečanje kaznivih dejanj z obeležjem <strong>na</strong>silja, vse večja udeležba<br />

odvisnikov od mamil pri <strong>na</strong>jhujših kaznivih dejanjih in <strong>na</strong> koncu<br />

<strong>na</strong>ša vsakodnev<strong>na</strong> mora: ilegalni prebežniki, ki po vrsti ostaja neraziska<strong>na</strong>.<br />

Našteta dejanja niso <strong>na</strong>š izvirni greh, pojav<strong>na</strong> oblik<br />

<strong>na</strong>štetih krimi<strong>na</strong>lnih dejavnosti ima globalne razsežnosti in je<br />

pljusknila tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>še ozemlje.<br />

Smo pripravljeni <strong>na</strong> soočenje s samo še bolj agresivnim vdorom med<strong>na</strong>rodno<br />

organiziranih krimi<strong>na</strong>lnih skupin? Smo fi<strong>na</strong>nčno sposobni sprejeti<br />

še več ilegalnih prebežnikov? Ob vse večjem pojavu organiziranega<br />

krimi<strong>na</strong>la opažamo, da politiki pojema sapa, ostaja brez odgovorov in se<br />

zapira v obrav<strong>na</strong>vanje medstrankarskih zdrah <strong>na</strong> račun edinih resorjev, ki<br />

so poklicani za <strong>na</strong>šo varnost; to so ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo<br />

za obrambo in ministrstvo za pravosodje,...<br />

Dolgoletni opazovalci in a<strong>na</strong>litiki opisane problematike menijo, da je <strong>na</strong><br />

potezi stroka, ki <strong>na</strong> lokalni ravni že postavlja svoje temelje v boju proti<br />

terorizmu, mamilom in ilegalnim prebežnikom. Izobraževanje policistov,<br />

krimi<strong>na</strong>listov, carinikov, varnostnikov in delavcev MORS v tujini že kaže,<br />

da zmorejo dovolj z<strong>na</strong>nja za trd boj proti organiziranemu krimi<strong>na</strong>lu, vendar<br />

pa v ta boj ne morejo poseči aktivno brez ustrezne vrhunske tehnologije<br />

za <strong>na</strong>dzor, odkrivanje in a<strong>na</strong>litiko. Seveda pa je nje<strong>na</strong> uporaba smisel<strong>na</strong><br />

le, če bo potrje<strong>na</strong> tudi v fazi dokazovanja.<br />

Da se <strong>na</strong>vedeni resorji in službe zavedajo problema opremljenosti, je<br />

nedvoumno pokazalo njihovo veliko zanimanje za predstavitev opreme za<br />

<strong>na</strong>dzor, detekcijo in a<strong>na</strong>litiko, ki je bila v začetku aprila predstavlje<strong>na</strong> v<br />

prezentacijskem centru <strong>Sintal</strong> <strong>na</strong> Zaloški 157 v Ljubljani .<br />

Podjetji <strong>Sintal</strong> in Team Trade, Kamnik sta predstavili <strong>na</strong>slednje<br />

novosti:<br />

1. GPS - satelitski <strong>na</strong>vigacijski sistem, ki ga <strong>podjetje</strong> <strong>Sintal</strong> uspešno<br />

uporablja za sledenje vozil.<br />

2. TELEVIDEO - svetov<strong>na</strong> uspešnica v tehnologiji prenosa zvoka in slike<br />

po telefonski liniji.<br />

3. OLYMPUS - kompletni program endoskopov <strong>na</strong>menjenih za pregled in<br />

opazovanje zgradb, vozil, ladij, letal, pošiljk ...; dejansko za vse prostore,<br />

kjer je pregled prostovidno onemogočen. Program je razdeljen v<br />

tri osnovne skupine proizvodov:<br />

• togi boroskopi,<br />

• gibljivi fibroskopi,<br />

• gibljivi digitalni videoskopi,<br />

• pribor za endoskope (fotoaparati, video-kamere, monitorji, izvori<br />

hladne svetlobe ...)<br />

4. ENCORE videokamera s sposobnostjo snemanja do 8000 posnetkov<br />

<strong>na</strong> sekundo. Kamera je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> za a<strong>na</strong>lizo hitrih dogodkov.<br />

5. ION - TRACK - aparati <strong>na</strong> osnovi nove tehnologije so <strong>na</strong>menjeni za<br />

odkrivanje eksplozivnih snovi in mamil <strong>na</strong> principu masne spektrometrije.<br />

Oprema se odlikuje z <strong>na</strong>tančno detekcijo in priročnostjo.<br />

6. Najrazličnejša zrcala ter posebni seti <strong>na</strong>menjeni za pregled vozil in<br />

poslopij.<br />

7. OLYMPUS IR - infra-rdeča video kamera <strong>na</strong> teleskopski palici za pregled<br />

zatemnjenih prostorov oziroma nočno opazovanje.<br />

8. OLYMPUS L-VIS - aparat <strong>na</strong>menjen za pregled rezervoarjev, ka<strong>na</strong>lov,<br />

hidrantov, vodnih zajetij in podobnih aplikacij.<br />

Predstavitev <strong>na</strong>vedene opreme so se udeležili predstavniki ministrstva<br />

za notranje zadeve, ministrstva za obrambo, ministrstva za pravosodje,<br />

carinske uprave in varnostnih služb.<br />

Program endoskopske opreme obsega:<br />

Togi boreskopi<br />

Uporabljajo se za pregled<br />

notranjih delov avtomobilske<br />

karoserije kot npr. za iskanje<br />

skritih predmetov v pragovih, za<br />

pregled cevi orožja, notranjosti<br />

poštnih paketov (bombe v<br />

paketih).<br />

Kjer ne potrebujemo fleksibilnosti<br />

endoskopa pri pregledih,<br />

so zaradi cenovne<br />

dostopnosti <strong>na</strong>jbolj uporabljani<br />

ti togi boreskopi. Konstrukcija je čvrsta in energonomič<strong>na</strong> ter omogoča<br />

udobno rokovanje.<br />

18


Tehnične novosti<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Skupaj s popolnim izborom dodatne opreme je zagotovlje<strong>na</strong> uporabnost<br />

v vseh pogojih. V programu so boreskopi s premeri od 1,2 mm do<br />

16 mm in dolžin od 96 mm do 1445 mm.<br />

Gibljivi fibroskopi<br />

Fibroskope uporabljamo<br />

za pregled<br />

poslopij in vgrajene<br />

opreme, pregled vseh<br />

vrst vozil (tudi za pregled<br />

rezervoarjev za gorivo),<br />

preglede cevi oziroma<br />

ozkih in zavitih ka<strong>na</strong>lov,<br />

pregled vseh vrst<br />

orožja, kakor tudi za<br />

preglede poštnih<br />

pošiljk. Koristijo dve<br />

bistveni lastnosti<br />

optičnih vlaken; sposobnost<br />

pre<strong>na</strong>šanja svetlobe z zanemarljivo izgubo in njihovo z<strong>na</strong>čilno prilagodljivost,<br />

ki jim omogoča sledenje zelo ozkih krivin, ne da bi se<br />

poškodovali. V Olympusu so izdelali posebno tanko stekleno vlakno (v<br />

nekaterih primerih manj kot e<strong>na</strong> stotinka milimetra), ki se potem oblikuje<br />

v povezan optični snop desettisočih vlaken (fibroskop premera 6 mm vsebuje<br />

60.000 vlaken).<br />

V programu so fibroskopi premerov od 0,6 mm do 13 mm in dolžin od<br />

255 mm do 3000 mm.<br />

Gibljivi videoskopi<br />

Uporabljajo za<br />

prenos slike<br />

barvni miniaturni<br />

CCD čip (posebno<br />

<strong>na</strong>rejen za<br />

OLYMPUS), ki je<br />

vgrajen v konici<br />

videoskopa ter<br />

optič<strong>na</strong> vlak<strong>na</strong> za<br />

osvetlitev. S tem<br />

dosežemo odlično sliko, ki jo <strong>na</strong> zaslonu vidimo v celoti brez robov,<br />

omogoče<strong>na</strong> pa je izdelava zelo dolgih videoskopov brez izgube kakovosti<br />

slike. Zaradi odlične slike se uporabljajo tudi za zahtevne preglede (npr.:<br />

pregled letalskih motorjev). Ostale lastnosti in uporabnost so e<strong>na</strong>ke kot<br />

pri fibroskopih.<br />

V programu so videoskopi premera od 6 mm do 20 mm in dolžin od 1<br />

m do 16 m.<br />

Pribor za endoskopijo:<br />

Svetlobni viri<br />

V številnih primerih uporabe vizualnega pregleda je izbira svetlobnega<br />

vira bistve<strong>na</strong>. V programu so zato svetlobni viri ki uporabljajo halogensko,<br />

kovinsko-halidno ali ksenonovo žarnico ter omogočajo osvetlitev notranjosti<br />

predmete katerega pregledujemo.<br />

Optični povezovalni kabli<br />

Uporabljajo se za povezavo med virom hladne svetlobe in<br />

endoskopom.<br />

Video a<strong>na</strong>lizatorji<br />

Namenjeni so za digitalno upravljanje slike, možnost merjenja,<br />

povečanje kontrasta, povečave, avtomatsko kontrolo svetlobe, kopiranje,<br />

primerjave slik, shranjevanje, povezave s PC ali tiskalnikom.<br />

Nekaj primerov uporabe OLYMPUS opreme:<br />

Pregled vseh vrst vozil je e<strong>na</strong><br />

od <strong>na</strong>jbolj uporabljenih<br />

aplikacij. Možen je pregled<br />

vseh votlih delov vključno z rezervoarjem<br />

goriva. Najpogosteje<br />

<strong>na</strong>jdejo mamila, orožje in drugo<br />

tihotapsko blago.<br />

Za pregled poslopij in vgrajene<br />

opreme uporabljamo<br />

različno endoskopsko opremo<br />

in IR-kamero za nočno gledanje.<br />

OLYMPUS IR -<br />

infra-rdeča video<br />

kamera <strong>na</strong> teleskopski<br />

palici za pregled<br />

zatemnjenih prostorov<br />

oziroma nočno<br />

opazovanje.<br />

Uporabljamo jo<br />

tudi za pregled<br />

tovornih vozil, letal,<br />

podstrešij ter kleti.<br />

Jože Predanič, inž., projektni vodja<br />

Darko Tomšič, TEAM TRADE d.o.o.<br />

Vse informacije o proizvodih (prospekti, cene, demonstracija opreme ...)<br />

dobite pri podjetju TEAM TRADE d.o.o. <strong>na</strong> telefonskih številkah 061/813<br />

751, 041/691 599 in 041/691 590 oziroma po faksu: 061/813 496 ali<br />

pa <strong>na</strong>s obiščite v <strong>na</strong>ših prostorih, ki se <strong>na</strong>hajajo v Kamniku (Obrtno-industrijska<br />

co<strong>na</strong> Trival, Bakovnik 3).<br />

19


Zakaj so <strong>na</strong>stale piramide<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Varovanje faraonov<br />

v starem Egiptu<br />

Ljudje so se že v <strong>na</strong>jzgodnejši stopnji svojega razvoja zavedali<br />

pome<strong>na</strong> varovanja. Sprva so sebe, svoje <strong>na</strong>jbližje in dobrine pred<br />

vsiljivci varovali še bolj <strong>na</strong>gonsko, zelo kmalu pa so za zaščito začeli<br />

uporabljati <strong>na</strong>prednejše metode in pripomočke. Različne oblike<br />

združevanja ljudi so skozi čas v zakladnico človeške zgodovine<br />

pri<strong>na</strong>šale vedno nova dog<strong>na</strong>nja in dosežke neprecenljive vrednosti.<br />

Med <strong>na</strong>jmogočnejše in <strong>na</strong>jzanimivejše združbe te vrste gotovo sodi<br />

tudi civilizacija Starega Egipta. Že stoletja burijo domišljijo skrivnosti,<br />

povezane z njo, in še dandanes lahko občudujemo dosežke, ki jim niti<br />

čas ni mogel odvzeti veličastnosti. Ob vseh dokazih bogastva dobrin<br />

iz tistega časa je <strong>na</strong>jbrž zanimivo osvetliti mogočno civilizacijo tudi z<br />

vidika varovanja.<br />

sužnjev gradili tudi po več desetletij, še danes pa ni popolnoma razjasnjeno, <strong>na</strong><br />

kakšen <strong>na</strong>čin so uspeli s tedanjo tehnologijo zgraditi te, ponekod tudi več kot<br />

sto metrov visoke stvaritve. Poleg tega z<strong>na</strong>nstvenike že dolgo vznemirjajo<br />

različne zgodbe, teorije in skrivnosti v zvezi z njimi.<br />

Mi pa se povrnimo k varovanju. Čez čas so <strong>na</strong>mreč faraoni spoz<strong>na</strong>li, da jih v<br />

posmrtnem življenju niti piramide ne morejo zavarovati pred lačnim ljudstvom in<br />

nepridipravi, ki jih je mamila misel <strong>na</strong> bogastvo, skrito v piramidah. Grobnice so<br />

skušali kar <strong>na</strong>jbolj skriti. V živo skalo so vklesovali po več deset metrov dolge<br />

hodnike, ki so vodili v sobane s sarkofagi. Vse to so obogatili s prekrasnimi<br />

poslikavami in hieroglifi. Vhode so uspeli tako dobro zakriti, da je veči<strong>na</strong> grobnic<br />

kljub intenzivnim iskanjem še do sedaj ostala neodkrita.<br />

Starodavni Egipt je kot držav<strong>na</strong> tvorba obstajal že v obdobju približno 2.500<br />

let pred <strong>na</strong>šim štetjem. Življenje je bilo skoncentrirano ob ozkem pasu brega<br />

reke Nil kot edinemu viru vode in<br />

rodovitnega blata daleč <strong>na</strong>okoli.<br />

Da<strong>na</strong>šnjega Egipta kljub tako obetavnim začetkom ne moremo prištevati<br />

med razvitejše dežele. V stoletjih se je <strong>na</strong>čin življenja popolnoma spremenil,<br />

druge dežele so se razvijale hitreje,<br />

starodavno vero je izpodrinila muslimanska,<br />

faraoni pa so že zdav<strong>na</strong>j<br />

Kralju - faraonu je pripadala tudi<br />

vloga verskega poglavarja, ki je bila<br />

zelo pomemb<strong>na</strong>, saj je vera močno<br />

vplivala <strong>na</strong> življenje Staroegipčanov.<br />

Posameznim bogovom in boginjam<br />

so postavljali in posvečali mogočne<br />

templje, kjer so jim izkazovali svojo<br />

podložnost, jih častili in <strong>na</strong>nje <strong>na</strong>slavljali<br />

svoje prošnje. Težko življenje<br />

izginili. Ostale so mogočne stvaritve,<br />

ki ne pomenijo več suženjskega dela<br />

za tisoče ljudi, temveč privabljajo<br />

množice turistov z vseh koncev<br />

sveta. Veči<strong>na</strong> turistov je ob prvem<br />

stiku z Egiptom precej neprijetno<br />

preseneče<strong>na</strong> ob množici oboroženih<br />

policistov in vojakov, ki jih spremljajo<br />

<strong>na</strong> vsakem koraku. Varovanje je<br />

množic in strah pred smrtjo je lajšala<br />

danes usmerjeno v varovanje<br />

vera v posmrtno življenje. To sicer<br />

velja še za večino danes prisotnih verstev,<br />

Danes piramide varuje intervencijska skupi<strong>na</strong> egipœanske policije<br />

stvaritev samih in njihovih občudovalcev,<br />

saj v državno blagajno pri<strong>na</strong>šajo<br />

obstaja pa pomemb<strong>na</strong> posebnost, ki je močno vplivala <strong>na</strong> celotno levji delež dohodka, revnemu ljudstvu pa omogočajo preživetje.<br />

podobo Starega Egipta. Verovali so <strong>na</strong>mreč, da je človek v raj sprejet skupaj s<br />

telesom, zato je bilo izredno pomembno, da je truplo ostalo čimbolj ohranjeno.<br />

Odkrili so zapleten postopek za mumifikacijo, s katerim so trupla zavarovali<br />

pred neusmiljenim zobom časa. Sprva so mumije pokopavali, vendar so kaj<br />

kmalu ugotovili, da tako predstavljajo lahek plen lačnim zverem. Umrle so za<br />

posmrtno življenje opremljali z materialnimi dobri<strong>na</strong>mi, zato ni bilo malo<br />

primerov, ko so grobove izropali, velikokrat pa tudi oskrunili, še posebno<br />

grobove velikašev, katerih posmrt<strong>na</strong> bivališča so bila prave male zakladnice.<br />

Faraoni so večinoma že za časa svojega življenja poskrbeli za svoje posmrtno<br />

bivališče, saj so tudi v drugem življenju želeli uživati svoj status in bogastvo. V<br />

želji po zavarovanju pred nevšečnostmi, ki jih je pri<strong>na</strong>šalo pokopavanje, so<br />

začeli graditi grobnice. Tako so <strong>na</strong>stale skrivnostne piramide, ki so jih tisoči<br />

Zaključimo lahko, da je čas prinesel nekatere spremembe v pojmovanju, kaj<br />

posamezniku predstavlja dobrino in vrednoto, zato se <strong>na</strong>m mogoče danes<br />

zdijo nekatere stvari nesmiselne in nepotrebne. Poleg tega <strong>na</strong>m z<strong>na</strong>nje, ki se<br />

kopiči skozi tisočletja, omogoča varovanje s tehnologijo, ki si je takrat niso<br />

mogli niti predstavljati. Pa vendar, ko se spustimo v skrivnostne piramide ali<br />

občudujemo poslikave <strong>na</strong> ste<strong>na</strong>h grobnic globoko v osrčju gora in počasi,<br />

košček za koščkom, dojemamo veličino nekdanjega Egipta, se zavemo in<br />

lahko cenimo, kako moč<strong>na</strong> je bila želja po varovanju nečesa, kar je bilo takrat<br />

resnično pomembno, in kaj vse so bili pripravljeni za to žrtvovati. Žal danes o<br />

tem velikokrat premišljujemo takrat, ko je za to že prepozno.<br />

Ja<strong>na</strong> Zakrajšek<br />

20


Podjetje smo ljudje<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Veseli piknik letos v Zadvoru<br />

Tudi letos so zvoki ansambla <strong>Sintal</strong>ček in vonj hrane z žara vabili <strong>na</strong><br />

<strong>Sintal</strong>ov tradicio<strong>na</strong>lni Veseli piknik, ki je tretjo junijsko soboto h koči<br />

Turističnega društva Zadvor pritegnil večino zaposlenih v podjetju<br />

<strong>Sintal</strong> in njihove družinske člane. Piknik je priložnost za medsebojno<br />

spoz<strong>na</strong>vanje sodelavcev, ki se v koncernu <strong>Sintal</strong> zaradi dislociranosti<br />

podjetij, ki sestavljajo koncern, ne poz<strong>na</strong>jo. Tako so se lahko srečali in<br />

družili zaposleni podjetja <strong>Sintal</strong>, Varnosti Celje in Varnostne agencije<br />

Kočevje.<br />

Predstavniki <strong>Sintal</strong>ove okrepčevalnice Viktorija so poskrbeli, da odlične hrane<br />

(še popoldne se je <strong>na</strong>d ognjem vrtel vol) in osvežujoče pijače ni zmanjkalo, ves<br />

čas pa je bilo izjemno živahno tudi ob prostoru za srečolov, za katerega <strong>na</strong>grade<br />

so prispevali prijazni partnerji koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong>. Zaradi mamljiih <strong>na</strong>grad, še<br />

posebno glavne <strong>na</strong>grade, mobilnih telefonov Mobitela, so šle srečke kot za<br />

med.<br />

Vsi, ki so prišli <strong>na</strong> piknik, so si lahko <strong>na</strong>šli primeren prostor za zabavo, klepet<br />

in prigrizek. Razigrani otroci pa so tako ali tako več ali manj <strong>na</strong>šli svojo zabavo v<br />

okolici koče, ki stoji sredi gozda <strong>na</strong> obrobju Ljubljane. Razveseljivo je, da se <strong>na</strong>m<br />

<strong>na</strong> pikniku vsako leto pridruži več družin s svojimi otroci, kar samo potrjuje, da je<br />

piknik več kot dobrodošla priložnost za srečanje zaposlenih v koncernu <strong>Sintal</strong>,<br />

saj je povpreč<strong>na</strong> starost zaposlenih le nekaj čez trideset let.<br />

Poleg različnih družabnih iger so se nekateri »spopadli« <strong>na</strong> balinišču, drugi<br />

lomili noge <strong>na</strong> nogometnem igrišču, spet tretji pa zavrteli <strong>na</strong> plesišču, saj je<br />

ansambel <strong>Sintal</strong>ček skorajda neumorno igral pozno v noč. Najbolj zagreti pa so<br />

svoje moči dokazovali ob vlečenju vrvi.<br />

V vleœenju vrvi so se pomerili tudi <strong>na</strong>jmlajøi. Nekateri so <strong>na</strong>vijali, drugi zares pomagali.<br />

Septembra pa <strong>na</strong> Triglav!<br />

Pozno poleti se bomo <strong>Sintal</strong>ovi uslužbenci vnovič odpravili<br />

<strong>na</strong> Triglav. Kot pravi organizator osvajanja <strong>na</strong>jvišjega<br />

slovenskega vrha Tomo Smolnikar, bo pohod <strong>na</strong> Triglav predvidoma<br />

3. septembra (rezervni datum je 10. september) ,<br />

<strong>na</strong>nj pa se lahko skupaj z družinskimi člani prijavite v<br />

<strong>Sintal</strong>ovem dežurnem centru, v trgovini in v prostorih Five.<br />

Izlet v gore, ki bo potekal po <strong>na</strong>črtu in ki ga je Smolnikar pripravil<br />

za lanskoletni vzpon, a je zaradi slabega vreme<strong>na</strong> odpadel, bo tudi<br />

tokrat tridneven. Izhodišče pohoda <strong>na</strong> Triglav bo Rudno polje. Prvi<br />

dan prespimo <strong>na</strong> Kredarici, od koder se zjutraj odpravimo <strong>na</strong> Triglav.<br />

Drugo noč prespimo v koči <strong>na</strong> Sedmerih jezerih.<br />

Najprej hra<strong>na</strong> in pijaãa, potem pa ples in zabava do poznih ur.<br />

Ob tem ne pozabite, da je predvsem za tiste, ki ne hodite v gore,<br />

primerno, da si poleti z manjšimi vzponi <strong>na</strong> nižje hribe zmerno <strong>na</strong>birate<br />

kondicijo. Prav tako je izjemno pomemb<strong>na</strong> primer<strong>na</strong> oprema:<br />

planinski čevlji (športne copate so povsem neprimerne in jih boste<br />

lahko nosili samo v planinskih kočah, med hojo v gorah pa ne), v<br />

<strong>na</strong>hrbtniku pa morate imeti tudi rezervne majice in površnik (<strong>na</strong>jbolje<br />

vetrovko), kapo in rokavice, saj je <strong>na</strong> dobrih dva tisočih metrih<br />

hladno, piha lahko tudi veter. Prav tako je priporočljivo, če imate s<br />

seboj <strong>na</strong>pitek. Pohodnike bo spremljalo od pet do sedem profesio<strong>na</strong>lnih<br />

vodnikov. Za vse dodatne informacije pokličite Tomota<br />

Smolnikarja v <strong>Sintal</strong>ovo servisno službo ali <strong>na</strong> mobilni telefon:<br />

041/653 536.<br />

21


kakovost<br />

ISO 9001<br />

Križanka in humor<br />

Zakonca se odločita za počitnice <strong>na</strong> turistični kmetiji.<br />

Med ogledovanjem kurnika ženska zagleda<br />

peteli<strong>na</strong>, ki kar po vrsti skače z ene kokoši <strong>na</strong> drugo.<br />

Preseneče<strong>na</strong> vpraša kmeta: “Je vaš petelin vsak<br />

dan takole živahen?” “Seveda”, pravi kmet. “Povejte<br />

to, prosim, mojemu možu,” pravi<br />

ženska. Kasneje kmet možu res to<br />

omeni. “Pa tale vaš petelin to počne<br />

vedno z isto kokoško?” “Ne,” mu odgovori<br />

kmet. “No, pa to povejte moji ženi.”<br />

Geslo kriæanke 6. πtevilke <strong>Sintal</strong>Ëka je: SLUÆBENA IZ<strong>KA</strong>ZNICA, PREIZKUS ZNANJA<br />

»ESTITAMO!<br />

Prispelo je 175 reπitev, pravilnih je bilo 161. Izærebali smo sledeËe <strong>na</strong>grajence:<br />

1. Peter Novak, Mahovnik 9, KoËevje prejme GASILSKI APARAT za avtomobil.<br />

2. Silva<strong>na</strong> Stopar, Janka Puclja, Kranj prejme OSEBNO ALARMNO NAPRA<strong>VO</strong>.<br />

3. Mojca Rahne, Utik 40, Vodice prejme CILINDRI»NI VLOÆEK za kljuËavnico.<br />

Reπitve kriæanke poπljite <strong>na</strong>jkasneje do 20. avgusta <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov SINTAL d.d., Zaloπka 143, 1000 Ljublja<strong>na</strong> s pripisom za kriæanko. Izærebali bomo tri <strong>na</strong>grajence,<br />

ki bodo poslali pravilne reπitve. Nagrade so: GASILSKI APARAT za avtomobil, OSEBNA ALARMNA NAPRAVA, CILINDRI»NI VLOÆEK za kljuËavnico.<br />

22


Podjetje smo ljudje<br />

Naj, <strong>na</strong>j ...<br />

kakovost<br />

ISO 9001<br />

Tomaža Trčka poz<strong>na</strong>jo zaposleni v <strong>Sintal</strong>ovem sektorju spremstvo de<strong>na</strong>rja, kjer<br />

je zaposlen tri leta in pol, ne samo kot svojega dobrega sodelavca, pač pa tudi kot<br />

dobrega skakalca <strong>na</strong> smučeh.<br />

Tomaž, ki je po poklicu mizar, je <strong>na</strong> svet privekal 4. maja pred 25 leti in je <strong>na</strong> skakaške<br />

smuči stopil, ko je bil star komaj štiri leta. »Kar pomnim zase, sem si želel leteti kot ptica«,<br />

pripoveduje Tomaž, ki prihaja iz majhnega kraja Jezero, kjer kar mrgoli <strong>na</strong>vdušenih skakalcev<br />

<strong>na</strong> smučeh. Prve skoke je delal <strong>na</strong> skakalnici <strong>na</strong> Padarjevem lazu <strong>na</strong>d Jezerom, kjer so<br />

<strong>na</strong>jbolj zagrizeni sami izdelali 25-metrsko skakalnico. Z leti, ko je rasel, so se večale tudi<br />

skakalnice, kjer je v Nemčiji, Avstriji, <strong>na</strong> Češkem in drugje meril moči z <strong>na</strong>jboljšimi slovenskimi<br />

in tujimi skakalci. Ko je bil v prvem letniku srednje šole, je <strong>na</strong> planiški letalnici dosegel svoj<br />

osebni rekord. Pridobil si je licenco profesio<strong>na</strong>lnega skakalca, njegova velika želja pa je bila<br />

postati trener mladih skakalcev. Dve leti je <strong>na</strong>jmlajše tudi treniral, vendar pa se je v zadnjem<br />

času delu <strong>na</strong> tem področju odrekel. Še vedno pa skače in kot pravi, pomaga pri <strong>na</strong>črtovani<br />

gradnji skakalnega središča, ki <strong>na</strong>j bi <strong>na</strong>stal v Pelhanovem lazu pod Rakitno. Z drugimi<br />

zagrizenimi člani Smučarskega skakalnega kluba Jezero si prizadeva, da bi središče čimprej<br />

postalo resničnost in da bi v njem svoje mesto <strong>na</strong>šlo čimveč mladih. Tako bi jih odvrnili od<br />

uživanja mamil in drugih nevarnosti, s katerimi se srečujejo med odraščanjem.<br />

Za rundo ...<br />

V začetku maja, mesecu ljubezni, sta si večno zvestobo in oporo v skupnem<br />

življenju obljubila <strong>Sintal</strong>ov komercialist, 27-letni Herman Žaucer, in leto dni mlajša<br />

Alenka. S civilno poroko <strong>na</strong> Ljubljanskem gradu sta 8. maja okro<strong>na</strong>la svojo, do<br />

tedaj kar e<strong>na</strong>jst let trajajočo zvezo, cerkveno pa sta se v krogu družine poročila še<br />

v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Mladoporočenca, ki skupaj živita v svojem stanovanju<br />

v Novih Jaršah v Ljubljani, se pripravljata tudi že <strong>na</strong> starševstvo, saj oktobra<br />

pričakujeta prvorojenca.<br />

Herman je svojo kariero v <strong>Sintal</strong>u začel kmalu po ustanovitvi podjetja leta 1992, ko je<br />

začel delati kot serviser in montažer, kmalu pa se je izkazal tudi za uspešnega komercialista.<br />

Delo ga veseli, pomembno pa je, kot pravi sam, da <strong>na</strong>ročnikom, ki so iz dneva v dan<br />

bolj zahtevni, lahko <strong>na</strong> področju tehnike in storitev ponudi vedno kaj novega in izpopolnjenega.<br />

S sodelavci se zelo dobro razume, preden pa je stopil v zakonsko zvezo, je seveda<br />

dal za obvezno rundo v <strong>Sintal</strong>ovi okrepčevalnici Viktorija. Herman je z Alenko, ki je kot<br />

diplomira<strong>na</strong> pravnica zaposle<strong>na</strong> pri zavarovalnici Triglav, <strong>na</strong> poročno potovanje odšel v Italijo.<br />

Privoščila sta si svojevrstno avanturo, saj sta se z avtomobilom zapeljala prav do Rima, <strong>na</strong><br />

poti pa sta si med drugim ogledala tudi prečudovite Benetke in čarobne Firence. Na<br />

medenem tednu ju je spremljalo lepo vreme in potovanje jima je ostalo v lepem spominu.<br />

Naj jima bo lepo še <strong>na</strong>prej, jima želimo tudi mi!<br />

23


Naša splet<strong>na</strong> stran<br />

www.sintal.si<br />

kakovost<br />

ISO 9001

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!