Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal
Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal
Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Åasopis koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong><br />
7. ætevilka, julij 1999<br />
<strong>Intervju</strong><br />
<strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong>, <strong>Javno</strong> <strong>podjetje</strong> <strong>VO</strong>-<strong>KA</strong><br />
<strong>Davek</strong> Storitve<br />
<strong>na</strong> varovanja<br />
dodano bodo<br />
vrednost<br />
po novem cenejæe<br />
Sejem Celovita<br />
varovanja predstavitev<br />
v storitev<br />
Ljubljani<br />
in sistemov varovanja
kakovost<br />
ISO 9001<br />
SINTALČKOV INTERVJU 4<br />
»Vodni viri so strateškega pome<strong>na</strong>, zato njihovo varovanje ni bilo nikoli vprašljivo. Na tem področju sodelujemo s<br />
<strong>Sintal</strong>om, ki je še posebej glede odzivnih časov intervencijskih skupin zagotovo <strong>na</strong>jboljši pri <strong>na</strong>s,« med drugim pravi<br />
glavni direktor javnega podjetja Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong>.<br />
DAVEK NA DODANO VREDNOST 6<br />
Prvega julija je začel veljati davek <strong>na</strong> dodano vrednost (DDV), ki je eden od pogojev za sprejetje <strong>na</strong>še države v<br />
Evropsko unijo. S seboj DDV pri<strong>na</strong>ša vrsto nejasnosti, podrobno pojasnilo, kaj pomeni uvedba DDV <strong>na</strong> področju<br />
varovanja, pa kaže, da bodo storitve varovanja za <strong>na</strong>še <strong>na</strong>ročnike cenejše.<br />
<strong>Sintal</strong>čkov kažipot<br />
EKONOMS<strong>KA</strong> OBVEŠČEVALNA DEJAVNOST 10<br />
Tako kot so nekoč države potrebovale »oči in ušesa« za informacije o drugih državah iz istega ali <strong>na</strong>sprotnega vojaškopolitičnega<br />
tabora, tako danes potrebujejo ozavešče<strong>na</strong> podjetja informacije o tem, kaj počnejo, kaj pripravljajo in kako<br />
se lotevajo novih poslov njihovi konkurenti.<br />
Glavni direktor javnega podjetja<br />
Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong><br />
PROTIPOŽARNA PREVENTIVA 12<br />
V četrtem delu Osnov preventive protipožarnega varstva predstavljamo <strong>na</strong>prave za samodejno gašenje požarov ter<br />
<strong>na</strong>prave za odkrivanje in javljanje požarov. Podrobno predstavljamo tudi, kako mora ob požaru rav<strong>na</strong>ti varnostnik.<br />
PROTIPOŽARNI SISTEMI TEHNIČNEGA VAROVANJA 14<br />
Med vsemi nezaželenimi dogodki je požar tisti pojav, ki <strong>na</strong>jbolj ogroža življenja oseb in neomejeno uničuje premoženje.<br />
Prav zato je protipožar<strong>na</strong> zaščita e<strong>na</strong> <strong>na</strong>jbolj pomembnih oblik varovanja vsake zgradbe.<br />
PROJEKTIRANJE VARNOSTNIH SISTEMOV 16<br />
Projektiranje varnostnih sistemov iz leta v leto pridobiva <strong>na</strong> svoji veljavi. Področje protipožarnega varovanja in varovanja<br />
pred nevarnimi snovmi in plini ureja zakon, medtem ko je <strong>na</strong> ostalih področjih urejenost tovrstne dokumentacije<br />
prepušče<strong>na</strong> odločitvi menedžerjev.<br />
Sejem varovanja v Ljubljani<br />
TEHNIČNE NO<strong>VO</strong>STI 18<br />
Izobraževanje policistov, krimi<strong>na</strong>listov, carinikov, varnostnikov in delavcev MORS v tujini kaže, da imajo dovolj z<strong>na</strong>nja<br />
za trd boj proti organiziranemu krimi<strong>na</strong>lu, vendar pa v boj ne morejo aktivno poseči brez ustrezne vrhunske tehnologije<br />
za <strong>na</strong>dzor, odkrivanje in a<strong>na</strong>litiko.<br />
VAROVANJE V STAREM EGIPTU 20<br />
Ko so ugotovili, da niti mogočne piramide ne morejo varovati mumij pred nepridipravi, ki jih je privabljalo bogastvo, skrito<br />
v grobovih faraonov, so <strong>na</strong>čin gradnje piramid spremenili.<br />
KRIŽAN<strong>KA</strong> IN HUMOR 22<br />
Veseli piknik koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong> v Zadvoru<br />
©tevilka 7, julij 1999<br />
SINTAL»EK je Ëasopis<br />
koncer<strong>na</strong> SINTAL.<br />
Uredniπki odbor sestavljajo<br />
Ëlani odbora za kakovost delniπke druæbe <strong>Sintal</strong><br />
Naslovnica: foto SPRING<br />
Oblikovanje in prelom:<br />
Andrej Ata<strong>na</strong>sov<br />
Osvetljevanje: GOXY d.o.o. Ljublja<strong>na</strong><br />
Tisk: Design print, Ljublja<strong>na</strong><br />
»asopis <strong>Sintal</strong>Ëek<br />
lahko <strong>na</strong>roËite <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovu:<br />
SINTAL d.d., Zaloπka 143,<br />
Ljublja<strong>na</strong>,<br />
Tel.: 061/1406 453<br />
E-mail: info@sintal.si<br />
Http://www.sintal.si<br />
2<br />
Po mnenju ministrstva za kulturo RS πt. 415-402/98 se od izvoda Ëasopisa plaËuje davek od prometa proizvoda po 5-odstotni stopnji.
Uvod<strong>na</strong> beseda<br />
Razvoj<strong>na</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nost<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
je pogoj za preæivetje<br />
Stoletja ljudje obiskujejo sejme, da bi kupovali in prodajali blago. Če kje,<br />
potem so prav <strong>na</strong> sejmu trgovci in širša množica spoz<strong>na</strong>vali novosti, ki so se<br />
pojavile <strong>na</strong> trgu. Tudi v <strong>na</strong>ši mladi dejavnosti zasebnega varovanja oseb in<br />
premoženja ni drugače. Ljubljanski sejem je prvi sejem varovanja organiziral<br />
leta 1991. Zaradi nerazvitosti dejavnosti je bil sejem relativno majhen,<br />
saj smo pred osamosvojitvijo v tej dejavnosti poz<strong>na</strong>li le eno družbeno <strong>podjetje</strong><br />
- Varnost. Tako imenova<strong>na</strong> socialistič<strong>na</strong> čr<strong>na</strong> luknja varnostnih podjetij<br />
(majhno število zasebnih podjetij) se je hitro polnila, saj je veliko podjetnikov<br />
iskalo svojo poslovno priložnost tudi v tej dejavnosti.<br />
Tovrsten trend je bilo opaziti tudi <strong>na</strong> sejmih, ki so sledili. Število razstavljalcev se je<br />
povečevalo, s tem pa je rasel tudi sam sejem. Velikost <strong>na</strong>šega sejma je presenečala<br />
celo obiskovalc iz tujine, saj so tovrstni sejmi tam v primerjavi z ostalimi specializiranimi<br />
sejmi precej manjši. Izkušnje iz tujine, kjer dejavnost zasebnega varovanja opravljajo<br />
že desetletja, kažejo, da je zaradi <strong>na</strong>rave dejavnosti preživel le ozek krog podjetij,<br />
ki so se izkazala za zaupanja vred<strong>na</strong> in razvojno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong><strong>na</strong>.<br />
Leta, ki so sledila, so izkušnje tujine pre<strong>na</strong>šala tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>ša tla. Izoblikovanje trga<br />
je tudi v <strong>na</strong>ši dejavnosti vplivalo <strong>na</strong> vedno manjše število razstavljalcev, saj podjetja, ki<br />
niso vlagala v razvoj, niso preživela.<br />
Tudi letos je Ljubljanski sejem gostil razstavljalce, ki so prikazovali novosti za<br />
varovanje oseb in premoženja. Na sejmu so se zbrala varnost<strong>na</strong> podjetja in<br />
dobavitelji, ki so v letih svojega delovanja z razvojem pridobili nove izdelke ali storitve,<br />
ki jih je vredno pokazati kupcem. Takih podjetij je žal vedno manj, vendar pa se po<br />
besedah domačih in tujih strokovnjakov varnostni trg strogo orientira <strong>na</strong> majhno<br />
število podjetij, ki bodo sposob<strong>na</strong> ugoditi še tako zahtevnemu <strong>na</strong>ročniku. Kljub<br />
manjšemu številu razstavljalcev pa je mogoče <strong>na</strong> sejmu videti in spoz<strong>na</strong>ti vedno več<br />
in prav vse, kar premore svet v <strong>na</strong>ši dejavnosti.<br />
Koncern <strong>Sintal</strong> je tako kot <strong>na</strong> vseh dosedanjih sejmih predstavil svoje storitve ter<br />
<strong>na</strong>jsodobnejšo tehniko sistemov tehničnega varovanja. Še posebno smo ponosni <strong>na</strong><br />
dosežke <strong>na</strong>šega razvojnega oddelka. Po a<strong>na</strong>lizi sejma smo si bili v kolektivu enotni,<br />
da smo <strong>na</strong>redili z<strong>na</strong>ten <strong>na</strong>predek <strong>na</strong> vseh področjih, še posebno pa <strong>na</strong> področju sistemov<br />
tehničnega varovanja.<br />
Poleg strokovnega dela, ki ga opravljamo z veseljem, pa <strong>na</strong>m država občasno<br />
popestri poslovanje s spremembami zakonodaje. Najbolj odmev<strong>na</strong> je prav gotovo<br />
zamenjava davčnega sistema. Nov <strong>na</strong>čin obraču<strong>na</strong>vanja davka bo prinesel veliko<br />
sprememb. Na uvedbo davka <strong>na</strong> dodano vrednost smo se v koncernu <strong>Sintal</strong> pričeli<br />
pripravljati že lansko leto. A<strong>na</strong>lize kažejo, da bodo z novim obračunom davka storitve<br />
varovanja za davčne zavezance cenejše.<br />
Poleg ostalih novosti <strong>na</strong>j omenimo, da smo se v Celju preselili v nove poslovne<br />
prostore in <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin vzpostavili pogoje za širitev storitev in teritorialno pokrivanje<br />
štajerske regije. Novosti s področja varovanja oseb in premoženja, ki jih želimo predstaviti<br />
v štajerski regiji, boste lahko videli <strong>na</strong> Obrtnem sejmu v Celju. Ob tej priložnosti<br />
bomo <strong>na</strong> razstavnem prostoru predstavili <strong>na</strong>še storitve in <strong>na</strong>jsodobnejšo tehniko s<br />
področja varovanja oseb in premoženja. Sejemski utrip bomo zaz<strong>na</strong>movali tudi z<br />
otvoritvijo <strong>na</strong>ših novih prostorov, <strong>na</strong> katero ste prisrčno vabljeni vsi <strong>na</strong>ši partnerji, še<br />
posebej pa <strong>na</strong>ši <strong>na</strong>ročniki.<br />
Tako kot vsako leto smo tudi letos organizirali Veseli piknik, <strong>na</strong> katerem se zberemo<br />
zaposleni v koncernu <strong>Sintal</strong>. Ob veseli glasbi ansambla <strong>Sintal</strong>ček ter dobri jedači<br />
in pijači, ki so jo pripravili predstavniki <strong>na</strong>šega gostinskega lokala Viktorija, smo se<br />
kljub slabemu vremenu zabavali pozno v noč. Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravo <strong>na</strong>šega dela je to e<strong>na</strong><br />
redkih priložnosti druženja številčnega kolektiva. Žal se jih nemalo ni moglo odzvati<br />
vabilu, saj so opravljali službene dolžnosti. Naslednje snidenje <strong>na</strong>š čaka decembra,<br />
ko bomo skupaj proslavili zadnje dni starega tisočletja.<br />
Pravijo, da je vesolje <strong>na</strong>stalo iz ljubezni. Da je temu tako, je moč poiskati dokaze<br />
tudi v <strong>na</strong>šem mladem kolektivu. Glede <strong>na</strong> to, da je maj eden <strong>na</strong>jlepših mesecev leta,<br />
si ga je kar nekaj <strong>na</strong>ših kolegov izbralo za usodni da. Seveda pa tudi tisti, ki so ga že<br />
izrekli, niso obžalovali, tako sta dva prvič povila tudi svoje male kričače.<br />
Robert Pistotnik, dipl. inž.<br />
<strong>na</strong>mestnik direktorja<br />
3
<strong>Sintal</strong>čkov intervju<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Varovanje vode<br />
vira<br />
-<br />
æivljenja<br />
Oskrba prebivalstva s pitno vodo je izjemnega strateškega pome<strong>na</strong>,<br />
saj lahko pomanjkanje ali ones<strong>na</strong>ženost vodnih virov poleg<br />
negodovanja prebivalstva povzroči tudi različne bolezni ali celo<br />
smrti med <strong>na</strong>jbolj občutljivim delom prebivalstva (otroci, ostareli,<br />
bolniki). Prav zaradi tega je zelo pomembno, da so vodni viri skrbno<br />
varovani, nenehen <strong>na</strong>dzor pa je potreben tudi <strong>na</strong>d vodovodnim<br />
omrežjem, ki potrebuje tudi redno vzdrževanje. Kaj pomeni, da je<br />
voda neoporeč<strong>na</strong> in da so vodni viri (črpališča) skrbno varovani, je<br />
pokazal tudi junijski obisk ameriškega predsednika Billa Clinto<strong>na</strong>,<br />
ki je obiskal Ljubljano. O tem je tekel pogovor z glavnim direktorjem<br />
javnega podjetja Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong>om <strong>Kranjc</strong>em.<br />
Podjetje ima dolgoletno tradicijo in je za družbo izjemnega<br />
pome<strong>na</strong>...<br />
Podjetje Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija je javno <strong>podjetje</strong>, ki deluje kot eno od sedmih<br />
komu<strong>na</strong>lnih javnih podjetij Holdinga mesta Ljublja<strong>na</strong>. Podjetje je bilo<br />
ustanovljeno daljnega leta 1890. Njegova glav<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga je oskrba prebivalstva<br />
s pitno vodo in skrb za nemoteno odvajanje odpadnih voda.<br />
V podjetju je 406 zaposlenih, od tega je 57 inženirjev, kar zagotavlja<br />
visoko strokovnost dela podjetja. Seveda skrbimo tudi za vzdrževanje<br />
vodovodnega in ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema in za razvoj. Na <strong>na</strong>še omrežje je<br />
priključeno okoli 300 tisoč Ljubljančanov oziroma 50 tisoč odjemalcev, to<br />
so gospodinjstva, industrijski in drugi porabniki. Opravljamo tudi upravne<br />
<strong>na</strong>loge, v skladu z zakonom izdajamo soglasja k lokacijskim in gradbenim<br />
dovoljenjem. Zelo pomemb<strong>na</strong> je tudi investicijska dejavnost za vzdrževanje<br />
črpališč in varstvenih pasov, ki so <strong>na</strong>jbolj občutljivi del <strong>na</strong>ših sistemov.<br />
Stvari se dobro razvijajo tudi <strong>na</strong> področju gradnje Centralne čistilne<br />
<strong>na</strong>prave v Zalogu, saj smo pred drugo fazo izgradnje. Če bo šlo vse po<br />
<strong>na</strong>črtih, se bodo dela začela v prvi polovici prihodnjega leta, trajala pa <strong>na</strong>j<br />
bi predvidoma 48 mesecev. Jeseni <strong>na</strong>črtujemo tudi gradnjo Poslovnoservisnega<br />
objekta ob Vodovodni cesti, tako da bomo <strong>podjetje</strong>, ki je<br />
razpršeno <strong>na</strong> šestih mestih, združili.<br />
Ker želimo biti uporabnikom prijazno <strong>podjetje</strong>, smo se odločili, da odpremo<br />
še eno blagajno <strong>na</strong> Ambroževem trgu, kar pomeni, da bodo stranke<br />
porav<strong>na</strong>vale račune ob izdaji soglasij <strong>na</strong> isti lokaciji in da jim ne bo več treba<br />
hoditi <strong>na</strong> banko, pošto ali blagajno <strong>na</strong> Krekovem trgu.<br />
Kako pomemb<strong>na</strong> je nemote<strong>na</strong> oskrba z neoporečno pitno vodo, je<br />
jasno pokazal tudi nedavni obisk predsednika <strong>na</strong>jmočnejše države<br />
Glavni direktor javnega podjetja Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija <strong>Anton</strong> <strong>Kranjc</strong><br />
<strong>na</strong> svetu, ameriškega predsednika Billa Clinto<strong>na</strong>. Kakš<strong>na</strong> je bila<br />
vloga <strong>VO</strong>-<strong>KA</strong> pri tem?<br />
Izjemno moč<strong>na</strong> varnost<strong>na</strong> služba ameriškega predsednika Billa Clinto<strong>na</strong><br />
je že nekaj dni pred predsednikovim prihodom preverila, kakšni so varnostni<br />
ukrepi <strong>na</strong> tem področju in še posebej, kako je z instalacijskim kolektorjem<br />
ob Slovenski cesti. Varovanje vodnih virov in vodovodnega sistema je<br />
izjemno pomembno in odgovorno delo. Strokovnjaki iz predsednikovega<br />
spremstva so skrbno a<strong>na</strong>lizirali tudi kvaliteto pitne vode, posebej še v hotelu<br />
Union, v katerem je prenočil.<br />
Varovanje vodnih virov in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema pri<br />
<strong>na</strong>s zakonsko ni dorečeno, pa vendar kljub temu varovanje ne bi<br />
smelo biti vprašljivo.<br />
Res je. Tuji<strong>na</strong> je poskrbela, da je to vprašanje tudi zakonsko urejeno. V<br />
primeru incidentov po<strong>na</strong>vadi posreduje tudi policija. Pri <strong>na</strong>s zakonske ureditve<br />
ni, pa vendar se o tem, ali varovati vodne vire in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijski<br />
sistem, vprašanja niso nikoli zastavljala. Gre za strateško pomembno<br />
področje, pri katerem je strokovno in predvsem nenehno varovanje nujno<br />
4
<strong>Sintal</strong>čkov intervju<br />
Ne moremo pa se izogniti vlomom v vodohrame,<br />
kjer so vpleteni predvsem mlajæi prestopniki z<br />
<strong>na</strong>menom gmotnega okoriæåanja. Njihovo ætevilo<br />
je sicer zanemarljivo, k åemer v veliki meri<br />
prispeva hitro posredovanje <strong>Sintal</strong>ovih<br />
intervencijskih skupin.<br />
potrebno, še posebej črpališč in varstvenih pasov. Ob tem, da varovanje<br />
nikoli ni bilo vprašljivo, se je pogosteje zastavljalo vprašanje, kako zagotoviti<br />
čim boljše varovanje s čim manjšimi stroški.<br />
Storitve fizično-tehničnega varovanja vam zagotavlja <strong>Sintal</strong>. S <strong>podjetje</strong>m<br />
sodelujete že od njegove ustanovitve.<br />
S <strong>Sintal</strong>om smo začeli sodelovati leta 1992. Zahteve <strong>na</strong> področju<br />
varovanja vodnih virov in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema morajo biti<br />
zaradi strateškega pome<strong>na</strong> izjemno visoke. Ko smo se odločili za <strong>Sintal</strong>,<br />
smo menili, da <strong>na</strong>m lahko še <strong>na</strong>jbolje izpolni zahteve in se pri tem nismo<br />
zmotili. <strong>Sintal</strong> je <strong>na</strong>šim zahtevam prilagodil in vzpostavil tak sistem varovanja,<br />
ki <strong>na</strong>m <strong>na</strong>jbolj ustreza. Najprej smo črpališča sami varovali. Naši varnostniki,<br />
ki so varovali črpališča, so bili celo oboroženi. Čez čas pa se je, predvsem<br />
zaradi neusposobljenosti varnostnikov pri rav<strong>na</strong>nju z orožjem, pokazala<br />
potreba, da svoje delo prepustijo pravim profesio<strong>na</strong>lcem.<br />
<strong>Sintal</strong> podjetju Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija zagotavlja celovito paleto<br />
storitev varovanja oseb in premoženja.<br />
<strong>Sintal</strong> je poskrbel za izdelavo sistemov tehničnega varovanja, ki <strong>na</strong>m ves<br />
čas zagotavljajo <strong>na</strong>jboljšo možno stopnjo varnosti. Sistemi so povezani z<br />
dežurnim centrom, ki zaz<strong>na</strong>, če se je zaradi različnih dejavnikov <strong>na</strong><br />
varovanih mestih sprožil alarm. V takem primeru takoj posreduje intervencijska<br />
skupi<strong>na</strong>. Po dosedanjih izkušnjah lahko povem, da je bilo posredovanje<br />
intervencijskih skupin vedno izjemno hitro in da so <strong>na</strong> tem področju v<br />
<strong>Sintal</strong>u med slovenskimi varnostnimi službami zagotovo med <strong>na</strong>jboljšimi.<br />
Črpališča smo zavarovali tudi z žico, saj je <strong>na</strong> teh območjih (<strong>na</strong> primer<br />
območje Rožnika) velika nevarnost vandalizma. Največji poudarek pa<br />
vsekakor dajemo tehničnemu varovanju. <strong>Sintal</strong> skrbi tudi za redno<br />
vzdrževanje in posodabljanje sistemov.<br />
<strong>Javno</strong> <strong>podjetje</strong> Vodovod-ka<strong>na</strong>lizacija se je konec leta 1998 pridružilo<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
družini podjetij, ki so prejela certifikat kakovosti ISO 9001, med njimi pa je<br />
tudi <strong>Sintal</strong>. Obe podjetji izpolnjujeta zahtevane standarde, kar samo še<br />
povečuje zaupanje med <strong>Sintal</strong>om in <strong>na</strong>šim <strong>podjetje</strong>m.<br />
Ali ste imeli do sedaj že kakšen primer <strong>na</strong>črtnega poskusa zastrupitve<br />
ali ones<strong>na</strong>ževanja vodnih virov?<br />
Na srečo se <strong>na</strong>m z različnimi oblikami terorističnih <strong>na</strong>padov še ni bilo<br />
treba soočiti. Ne moremo pa se izogniti vlomom v vodohrame, kjer so<br />
vpleteni predvsem mlajši prestopniki z <strong>na</strong>menom gmotnega okoriščanja.<br />
Njihovo število je sicer zanemarljivo, k čemer v veliki meri prispeva hitro<br />
posredovanje <strong>Sintal</strong>ovih intervencijskih skupin. Nekaj nevšečnosti so <strong>na</strong>m<br />
povzročali tudi vozniki, ki so se zaradi neprevidnosti ali izgube <strong>na</strong> vseh<br />
večjih vodohramov, ki so v sklopu <strong>VO</strong>-<strong>KA</strong>, v njihov <strong>na</strong>dzorni sistem pa je<br />
vključe<strong>na</strong> tudi ka<strong>na</strong>lizacija.<br />
Kako v prihodnje?<br />
Še <strong>na</strong>prej bomo vlagali v varovanje vodih virov in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega<br />
sistema. S sodelovanjem s <strong>Sintal</strong>om smo zelo zadovoljni, saj smo<br />
hitro <strong>na</strong>šli skupni jezik, <strong>podjetje</strong> pa skrbi za to, da <strong>na</strong>m varovanje zagotavlja<br />
s sistemi, ki so plod domačega z<strong>na</strong>nja in so poleg tega <strong>na</strong>jbolje prilagojeni<br />
<strong>na</strong>šim zahtevam.<br />
Æe <strong>na</strong>prej bomo vlagali v varovanje vodih virov<br />
in vodovodno-ka<strong>na</strong>lizacijskega sistema.<br />
S sodelovanjem s <strong>Sintal</strong>om smo zelo zadovoljni,<br />
saj smo hitro <strong>na</strong>æli skupni jezik, <strong>podjetje</strong> pa<br />
skrbi, da <strong>na</strong>m varovanje zagotavlja s sistemi,<br />
ki so plod domaåega z<strong>na</strong>nja in so kar <strong>na</strong>jbolje<br />
prilagojeni <strong>na</strong>æim zahtevam.<br />
Čeprav se morda zdi, da smo <strong>na</strong> tem področju dosegli že vse, kar je bilo<br />
mogoče, pa si bodo tudi <strong>na</strong>prej prizadevali, da bomo ob <strong>Sintal</strong>ovi pomoči,<br />
ki ima visoko usposobljen in učinkovit sektor projektive, varnost zagotavljali<br />
s sodobnimi sistemi, ki poleg visoke stopnje varnosti omogočajo tudi čim<br />
manjše stroške.<br />
Pogovarjala se je<br />
Ja<strong>na</strong> Petkovšek<br />
Po dosedanjih izkuænjah lahko povem, da je bilo<br />
posredovanje intervencijskih skupin vedno izjemno<br />
hitro in da so <strong>na</strong> tem podroåju v <strong>Sintal</strong>u med<br />
slovenskimi varnostnimi sluœbami zagotovo med<br />
<strong>na</strong>jboljæimi.<br />
5
<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Storitve varovanja<br />
po novem cenejπe<br />
Slovenija že nekaj let aktivno sodeluje z Evropsko unijo z<br />
<strong>na</strong>menom, da bi iz pridružene članice postala polnoprav<strong>na</strong> članica<br />
skupnosti evropskih držav. Pogoj članstva je uskladitev državne<br />
zakonodaje z zakonodajo skupnosti, zato se mora Slovenija temu<br />
prilagoditi tudi <strong>na</strong> davčnem področju in sicer z uvedbo takega <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />
obdavčevanja, kot ga ima EU, to pa je davek <strong>na</strong> dodano vrednost<br />
(DDV). V Sloveniji smo sprejeli zakon o DDV, ki s seboj pri<strong>na</strong>ša vrsto<br />
nejasnosti. V tem članku vam bomo skušali pojasniti spremembe,<br />
ki bodo <strong>na</strong>stopile pri poslovanju z <strong>na</strong>šimi kupci.<br />
<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost je v primerjavi s prometnim davkom enostavnejši,<br />
saj določa le dve davčni stopnji (19-odstotno in 8-odstotno) v<br />
<strong>na</strong>sprotju s številnimi stopnjami prometnega davka, ki so vsem povzročale<br />
nemalo težav. Pri DDV sta uvedeni dve novosti, ki sta ključnega pome<strong>na</strong> za<br />
obraču<strong>na</strong>vanje, in sicer vstopni in izstopni davek. Vstopni davek (za kupce<br />
<strong>Sintal</strong>a) je davek, ki je obraču<strong>na</strong>n <strong>na</strong> prejetem računu in so ga državi odvedli<br />
koncern <strong>Sintal</strong> in dobavitelji koncer<strong>na</strong>. Izstopni davek (za kupce <strong>Sintal</strong>a) pa<br />
je davek, ki ga <strong>na</strong>ši kupci obraču<strong>na</strong>jo <strong>na</strong> računih svojim kupcem. Kupci<br />
<strong>Sintal</strong>a, ki so davčni zavezanci, lahko odraču<strong>na</strong>jo vstopni davek (že plačan)<br />
za blago in storitve od izstopnega davka.<br />
Iz zapisanega je razvidno, da je za vse davčne zavezance storitev<br />
varovanja v sistemu DDV cenejša, kot je bila pri obračunu prometnega<br />
davka, saj se prej vhodni davek (za storitve 6,5-odstotni) ni odšteval od<br />
izhodnega. Pri prometnem davku je davek v celoti plačal kupec in je spadal<br />
med stroške. Pri DDV-ju pa davčni zavezanec (kupec) plača le razliko med<br />
vstopnim in izstopnim davkom.<br />
Pravilno je razmišljanje, da bo DDV likvidnostno obremenil podjetja.<br />
Dodatne obremenitve bodo <strong>na</strong>stale pri mesečnem plačevanju davkov od<br />
izstavljenih računov, ki pa še ne bodo porav<strong>na</strong>ni. Zavedati pa se je potrebno<br />
tudi tega, da bodo davki, ki jih bo potrebno mesečno plačevati državi,<br />
Predstavnice skupnih sluæb od leve proti desni (Marta, Lidija, Nataøa,<br />
Meta, Ditka, Roma<strong>na</strong> in Francka)<br />
toliko nižji, kolikor bo <strong>podjetje</strong> prejelo vhodnih davkov od dobaviteljev. Torej<br />
bo koncern <strong>Sintal</strong> tudi tisti, ki bo ob izstavljenem računu takoj zniževal<br />
likvidnostno obremenitev svojih <strong>na</strong>ročnikov, saj izstavljeni račun podjetju<br />
pomeni takojšen odbitek od izhodnih davkov, kar zmanjšuje obveznosti do<br />
države. Izstavljeni račun podjetju pa je treba porav<strong>na</strong>ti šele do zapadlosti.<br />
Razlika med računom pri prometnem davku in DDV-ju je v tem, da je<br />
sedaj račun vrednostni papir, ki ima svojo vrednost, in sicer v višini davka,<br />
ki ga je dobavitelj plačal državi.<br />
V davčno osnovo se šteje celotno plačilo, ki smo ga prejeli od kupca,<br />
razen znižanja cen in popustov, ki so odobreni <strong>na</strong> računu. Davč<strong>na</strong> osnova<br />
se lahko <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dno spremeni zaradi vračil, popustov oziroma plačilne<br />
nezmožnosti kupcev (stečaj, neuspeš<strong>na</strong> prisil<strong>na</strong> porav<strong>na</strong>va). Izstopni oziroma<br />
vstopni DDV morata popraviti prodajalec in kupec (pisno obvestilo<br />
kupca dobavitelju; v <strong>na</strong>šem primeru je dobavitelj <strong>Sintal</strong>). Račun mora biti<br />
izdan v osmih dneh po opravljenem delu. Tudi <strong>na</strong> osnovi predplačil je treba<br />
izdati račun v osmih dneh zaradi obraču<strong>na</strong> DDV.<br />
Razlika med prometnim davkom in DDV<br />
Prometni davek<br />
<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost<br />
Obraču<strong>na</strong> se v zadnji fazi prometa v vsaki fazi prometa<br />
Zakon loči redne in občasne davčne zavezance davčne zavezance in osebe, ki niso davčni zavezanci<br />
Obračunsko obdobje 14 dni en mesec<br />
Davčne stopnje večje število davčnih stopenj ter olajšav dve davčni stopnji: 19% in 8%, malo olajšav<br />
Plačilo davka v petih dneh v roku enega meseca<br />
Zaloge niso obremenjene z davkom so obremenjene z davkom<br />
Predujmi niso obdavčeni so obdavčeni<br />
6
<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
<strong>Davek</strong> <strong>na</strong> dodano vrednost je oblika večfaznega davka, pri kateri se v<br />
vsaki fazi prometa obdavči le doda<strong>na</strong> (novoustvarje<strong>na</strong>) vrednost. Zakon<br />
predpisuje dve davčni stopnji in sicer 19-odstotno in 8-odstotno. V koncernu<br />
<strong>Sintal</strong> opravljamo vrsto storitev. Mednje sodijo fizično-tehnično varovanje,<br />
fizično varovanje, projektiranje, montaža in servisiranje sistemov<br />
varovanja, servis gasilnih aparatov, prevoz de<strong>na</strong>rja, trgovska dejavnost,<br />
spremstvo deportirancev in <strong>na</strong>jem trezorjev.<br />
PREDSTAVITEV DAVČNIH STOPENJ PO DEJAVNOSTIH<br />
IN SPREMEMBE, KI BODO NASTOPILE ZARADI UVEDBE DDV<br />
FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE<br />
Fizično-tehnično varovanje je kombi<strong>na</strong>cija fizičnega in tehničnega varovanja,<br />
ki je bilo v sistemu prometnega davka obdavčeno s 6,5-odstotnim davkom,<br />
po sistemu DDV pa je obdavčeno z 19-odstotnim davkom <strong>na</strong> dodano vrednost,<br />
kar pa ne pomeni, da bo kupec po novem plačal več. Poglejmo si praktičen<br />
primer. Predpostavimo, da z<strong>na</strong>ša ce<strong>na</strong> FIT varovanja 100.000 SIT.<br />
Storitev fizično-tehničnega varovanja<br />
v SIT Prometni davek DDV<br />
Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />
Obraču<strong>na</strong>n davek (6,5%) 6.500 (19%) 19.000<br />
Bruto znesek 106.500 119.000<br />
Strošek zavezanca 106.500 100.000<br />
Navidezno izgleda storitev FIT varovanja po obračunu DDV-ja dražja, kar<br />
pa ne drži. Vsi <strong>na</strong>ši kupci, ki so davčni zavezanci, bodo zgoraj prikazanih<br />
19.000 SIT upoštevali kot vstopni davek, ki se za obračun odšteva od izstopnega.<br />
Nova tehnika obraču<strong>na</strong> davka <strong>na</strong> dodano vrednost za davčnega<br />
zavezanca storitev poceni. Kupec resda plača v obeh primerih bruto znesek<br />
raču<strong>na</strong>, in sicer v prvem primeru 106.500 SIT, v drugem pa 119.000 SIT.<br />
Po sistemu prometnega davka je plačilo 106.500 SIT v celoti predstavljalo<br />
strošek, od katerega kupec ni dobil povračila davka od države. V drugem<br />
primeru pa kupec odvede kot strošek 100.000 SIT, 19.000 SIT davka pa<br />
upošteva kot vstopni davek, ki ga pri mesečnem obračunu odšteje od izstopnega<br />
davka, razlika med njima pa je osnova za plačilo.<br />
VGRADNJA SISTEMOV TEHNIČNEGA VAROVANJA<br />
Vgradnja sistemov tehničnega varovanja je bila po starem obdavče<strong>na</strong> s 3-<br />
odstotnim davkom od prometa storitev. DDV pri<strong>na</strong>ša dve spremembi in sicer:<br />
vgradnja v poslovne objekte je obdavče<strong>na</strong> z 19-odstotnim davkom, vgradnja sistemov<br />
tehničnega varovanja za stanovanjsko gradnjo pa z 8-odstotnim davkom.<br />
Vgradnja sistemov tehničnega varovanja - poslovni objekt<br />
v SIT Prometni davek DDV<br />
Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />
Obraču<strong>na</strong>n davek (3%) 3.000 (19%) 19.000<br />
Bruto znesek 103.000 119.000<br />
Strošek zavezanca 103.000 100.000<br />
Vgradnja sistemov tehničnega varovanja - stanovanjski objekt<br />
v SIT Prometni davek DDV<br />
Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />
Obraču<strong>na</strong>n davek (3%) 3.000 (8%) 8.000<br />
Bruto znesek 103.000 108.000<br />
Strošek zavezanca 103.000 100.000<br />
Vgradnja se za <strong>na</strong>ročnika vgradnje sistemov tehničnega varovanja v<br />
poslovne <strong>na</strong>mene ne podraži, storitev se celo poceni, saj si lahko vstopni<br />
davek odšteje pri plačilu davka <strong>na</strong> dodano vrednost.<br />
Vgradnja sistemov tehničnega varovanja za stanovanjsko gradnjo (predpostavimo,<br />
da gre za fizično osebo) pa se dejansko podraži za razliko davka, ki<br />
je bila prej 3-, po novem pa je 8-odstot<strong>na</strong>. Fizične osebe niso davčni zavezanci,<br />
tako da jim zaraču<strong>na</strong>ni davek ne velja kot vstopni davek, temveč kot strošek.<br />
FIZIČNO VAROVANJE<br />
Storitev fizičnega varovanja<br />
v SIT Prometni davek DDV<br />
Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />
Obraču<strong>na</strong>n davek (6.5%) 6.500 (19%) 19.000<br />
Bruto znesek 106.500 119.000<br />
Strošek zavezanca 106.500 100.000<br />
Sistem obraču<strong>na</strong> in odbitka vstopnega davka je podoben kot pri FIT<br />
varovanju.<br />
PRODAJA ALARMNIH NAPRAV ZA NADALJNJO PRODAJO<br />
Prodaja alarmnih <strong>na</strong>prav za <strong>na</strong>daljnjo prodajo je pomenila, da je kupec<br />
blago uporabil za <strong>na</strong>daljnjo prodajo. Za to je predložil izjavo, <strong>na</strong> osnovi<br />
katere je bil oproščen obraču<strong>na</strong> prometnega davka. DDV ne predvideva več<br />
nobenih izjav v trgovskem poslovanju, zato vsi kupci, vključno s trgovino,<br />
kupujejo blago s polnim DDV-jem, ki ga <strong>na</strong>to upoštevajo kot vstopni davek.<br />
V skladu z omenjenim je razvidno, da se za trgovske organizacije, ki so in<br />
bodo kupovale blago za <strong>na</strong>daljnjo prodajo, ce<strong>na</strong> blaga ni spremenila.<br />
Prodaja sistemov tehničnega varovanja - <strong>na</strong>daljnja prodaja<br />
v SIT Prometni davek DDV<br />
Prejet račun (neto vrednost) 100.000 100.000<br />
Obraču<strong>na</strong>n davek (0%) 0.00 (19%) 19.000<br />
Bruto znesek 100.000 119.000<br />
Strošek zavezanca 0.00 0.00<br />
Upamo, da smo vam vsaj v grobem prikazali spremembe, ki bodo <strong>na</strong>stale<br />
pri <strong>na</strong>šem medsebojnem sodelovanju. Pri uvajanju v nov <strong>na</strong>čin poslovanja<br />
vam želimo veliko poslovnega uspeha.<br />
Lidija Pilko<br />
vodja skupnih služb<br />
7
Sejem Varovanje - Security 99<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Celovita<br />
in sistemov<br />
predstavitev<br />
varovanja<br />
storitev<br />
Bie<strong>na</strong>lni sejem Varovanje-Security 99 je letos odprl vrata obiskovalcem<br />
med 18. in 21. majem <strong>na</strong> gospodarskem razstavišču v<br />
Ljubljani. Razstavljalci so prikazali svoje dosežke v halah A in C. V<br />
koncernu <strong>Sintal</strong> smo se <strong>na</strong> sejem skrbno pripravili, kar je bilo moč<br />
videti tudi ob obisku <strong>na</strong>šega razstavnega prostora. Pripravili smo<br />
celovit prikaz <strong>na</strong>ših storitev in varnostnih sistemov iz vseh področjih<br />
tehničnega varovanja. Na razstavnem prostoru je bilo moč videti tudi<br />
<strong>na</strong>še razvojne dosežke, ki jih je vsako leto več.<br />
S področja storitev smo predstavili vse storitve, ki jih opravljamo za<br />
<strong>na</strong>še <strong>na</strong>ročnike. Tako je bilo moč spoz<strong>na</strong>ti sledeče storitve:<br />
• Fizično - tehnično varovanje, ki je kombi<strong>na</strong>cija tehničnega in fizičnega<br />
varovanja. Tehnično v smislu varovanja z varnostnimi sistemi, ki v primeru<br />
alarma preko telefonske linije ali radijske zveze javijo v dežurni center koncer<strong>na</strong><br />
SINTAL. Fizično varovanje pa v obliki intervencije v primeru alarma.<br />
• Projektiranje, montaža in servisiranje varnostnih sistemov. Naši izkušeni in<br />
strokovno usposobljeni projektanti izdelujejo projekte za vsa področja<br />
tehničnega varovanja. Na podlagi projekta sektor Tehnika vgradi <strong>na</strong>prave.<br />
Za redno in servisno vzdrževanje skrbi 24-ur<strong>na</strong> servis<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>.<br />
• Fizično varovanje predstavlja od 8- do 24-urno receptorsko varnostno<br />
službo. Lahko <strong>na</strong>dziramo tudi varnostnike vašega podjetja.<br />
• Protipožarno varovanje je kombi<strong>na</strong>cija tehničnega in fizičnega varovanja.<br />
Tehnično v smislu varovanja s protipožarnim sistemom, ki v primeru alarma<br />
posreduje sig<strong>na</strong>l v dežurni center, fizično pa v obliki požarne intervencije.<br />
• Prevoz in spremstvo gotovine opravljamo s posebej prirejenim vozilom v<br />
spremstvu dveh ali več oboroženih spremljevalcev. Ti so z radijsko zvezo<br />
in GPS sistemom neposredno povezani z <strong>na</strong>šim dežurnim centrom.<br />
• Mobilni servis gasilnih aparatov <strong>na</strong>m s posebej opremljenim vozilom<br />
omogoča servisiranje gasilnih aparatov pri <strong>na</strong>ročniku.<br />
Razstavni prostor koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong><br />
• Varovanje prireditev predstavlja varovanje vseh vrst prireditev v obliki redarske<br />
službe. Redarji so urejenega videza in so <strong>na</strong> željo <strong>na</strong>ročnika uniformirani.<br />
• Najem trezorjev - <strong>na</strong> sedežu podjetja <strong>Sintal</strong> in Varnosti Celje ter v BTC-ju<br />
v Ljubljani nudimo <strong>na</strong>jemniške trezorje petih različnih velikosti, ki so<br />
dostopni 24 ur <strong>na</strong> dan vse dni v letu.<br />
Večji del razstavnega prostora je bil <strong>na</strong>menjen predstavitvi sodobnih<br />
sistemov tehničnega varovanja.<br />
Protivlomno varovanje<br />
Prikazali smo protivlomne alarmne centrale Ademco, ki se <strong>na</strong>jpogosteje<br />
uporabljajo <strong>na</strong> tržišču. Novost je protivlom<strong>na</strong> - protipožar<strong>na</strong> alarm<strong>na</strong> centrala<br />
Vista 128. Hkrati je to <strong>na</strong>jkompleksnejša Ademcova alarm<strong>na</strong> centrala,<br />
ki se je izkazala kot uporabniku izredno prijaz<strong>na</strong> in učinkovita. Novost, ki<br />
smo jo prikazali <strong>na</strong> področju protivlomnega varovanja, je povezovanje večjega<br />
števila Ademco central v digitalno mrežo, ki jo <strong>na</strong>dziramo in upravljamo<br />
s skupnim <strong>na</strong>dzornim raču<strong>na</strong>lnikom.<br />
Večjih novosti <strong>na</strong> področju protivlomnega varovanja <strong>na</strong> ostalih razstavnih<br />
prostorih ni bilo moč zaslediti, kar kaže, da <strong>na</strong> tem področju ni bistvenih<br />
sprememb.<br />
Protipožarno varovanje<br />
Na razstavnem prostoru <strong>na</strong>s je obiskal tudi notranji minister Borut Øuklje<br />
Novost, ki smo jo prikazali, je uvedba novega protipožarnega sistema<br />
Notifier, ki v svetu velja za enega <strong>na</strong>jboljših sistemov protipožarnega<br />
varovanja. Prikazali smo protipožarni alarmni centrali AFP-400 ter AFP-200.<br />
Obe protipožarni centrali sta programabilni s pomočjo prenosnega raču<strong>na</strong>lni-<br />
8
Sejem Varovanje - Security 99<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
ka, kar omogoča hitro in učinkovito programiranje sistema <strong>na</strong> objektu.<br />
Poglavit<strong>na</strong> prednost sistemov Notifier je možnost prenosa podatkov po telefonski<br />
liniji v alarmni sprejemni center v Contact ID formatu, kar <strong>na</strong>m omogoča<br />
<strong>na</strong>tančno lociranje javljalnika v primeru požara. Sistem Notifier je zasnovan <strong>na</strong><br />
a<strong>na</strong>logno adresabilnem principu delovanja, kar pomeni, da javljalnik pošilja<br />
protipožarni centrali podatke o stanju varovane požarne cone. Protipožar<strong>na</strong><br />
centrala sprejete informacije obdeluje ter sama sprejema vse odločitve o<br />
ustreznih odzivih <strong>na</strong> <strong>na</strong>stale spremembe stanja protipožarnega sistema.<br />
Video <strong>na</strong>dzorni sistemi<br />
Na tem področju smo predstavili celotno aplikativno rešitev za lokalni<br />
video <strong>na</strong>dzorni center. Aplikacija je obsegala vse elemente, ki so potrebni<br />
za realizacijo takega sistema. Poudarek smo dali avtomatskemu sledenju<br />
vlomilca s pomočjo pomičnih kamer in daljinskemu pregledovanju arhiva<br />
digitalnih rekorderjev.<br />
Prenos slike in zvoka po telefonski liniji<br />
Novost <strong>na</strong> slovenskem tržišču je <strong>na</strong>prava za prenos slike in zvoka v obe<br />
smeri hkrati po običajni telefonski liniji ali po ISDN liniji. Dobra lastnost<br />
<strong>na</strong>prave so kakovost<strong>na</strong> slika in zvok, preprosta uporaba ter nizka ce<strong>na</strong>.<br />
Sistemi pristopne kontrole<br />
Pri sistemih pristopne kontrole Špica smo prikazali novo programsko<br />
opremo Time & Space v okolju Windows, ki je veliko preprostejša za<br />
uporabo kot v prejšnji DOS verziji Cat ter Dog. Ta sistem omogoča preproste<br />
rešitve za veliko število uporabnikov, kar je primerno predvsem za<br />
večja podjetja, ki želijo imeti elektronsko evidenco delovnega časa ter <strong>na</strong>dzorovano<br />
omejevanje dostopa znotraj objekta samega. Zanimiva je tudi<br />
identifikacija oseb <strong>na</strong> osnovi prstnega odtisa, ki jo lahko enostavno dodamo<br />
v sistem <strong>na</strong>mesto kartičnih čitalcev in tako omogočimo identificiranje ter<br />
verifikacijo osebe <strong>na</strong> osnovi njenega prstnega odtisa, ki je unikat<strong>na</strong> ter<br />
neprenosljiva lastnost vsakega posameznika.<br />
Mehanska zaščita<br />
Predstavili smo tudi nekatere uveljavljene rešitve varovanja vrat z varnostnimi<br />
ključavnicami ter cilindri. Predvsem so zanimivi t.i. sistemi <strong>na</strong> generalne<br />
in podgeneralne ključe, ki bistveno zmanjšujejo potrebno število<br />
ključev <strong>na</strong> objektih z velikim številom vrat, ki jih je potrebno varovati.<br />
V <strong>na</strong>šem razvojnem oddelku smo si zadali <strong>na</strong>logo izdelati sistem, ki bi<br />
omogočal povezavo vseh sistemov tehničnega varovanja v skupen sistem.<br />
To je novost, ki omogoča <strong>na</strong>šim <strong>na</strong>ročnikom ostati v koraku s časom, saj<br />
gredo svetovni trendi v smeri enotnega upravljanja zgradb (building ma<strong>na</strong>gement).<br />
Gre za programsko rešitev, ki <strong>na</strong>dzornemu centru omogoča<br />
komunikacijo z vsemi sistemi v zgradbi in vplivanje enega sistema <strong>na</strong> drugega,<br />
ko je to potrebno. Najpomembnejša prednost takšnega sistema je torej<br />
integracija protivlomnega sistema Ademco, protipožarnega sistema Notifier,<br />
video<strong>na</strong>dzornega sistema Geutebrück, ter sistema pristopne kontrole<br />
Špica, detekcije pli<strong>na</strong>, klimatskih <strong>na</strong>prav...<br />
Alarmni sprejemni center <strong>Sintal</strong><br />
V <strong>Sintal</strong>u smo že pred leti razvili lasten alarmno sprejemni center v<br />
povezavi z GPS sistemom za sledenje vozil ter prenosnimi raču<strong>na</strong>lniki za<br />
informiranje interventov. S ponosom se lahko pohvalimo, da se za <strong>na</strong>š sprejemni<br />
center resno zanimajo tudi tujci, saj je tovrstne celovite rešitve<br />
nemogoče kipiti <strong>na</strong> trgu. Na razstavnem prostoru smo prikazali delujoči<br />
alarmni sprejemni center koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong>.<br />
Sistem radijskih zvez PAN<br />
Na razstavnem prostoru je bilo mogoče videti tudi <strong>na</strong>jsodobnejši sistem<br />
radijskih zvez, ki ga nekaj varnostnih podjetij gradi v okviru Zbornice<br />
Republike Slovenije za zasebno varovanje. Sistem <strong>na</strong>m bo omogočil<br />
kakovosten <strong>na</strong>čin komuniciranja in prenos alarmnih informacij po vsej<br />
Sloveniji.<br />
Po ogledu ostalih razstavnih prostorov bi lahko strnili vtise s sejma v<br />
nekaj glavnih ugotovitev: razstavljalci so v glavnem ponujali le izdelke, ki so<br />
jih predstavljali kot novosti <strong>na</strong> tržišču. Aplikacijskih sistemskih rešitev praktično<br />
ni bilo moč zaslediti, kar upravičeno vzbuja negotovost pri <strong>na</strong>ročnikih<br />
- verjetno si nihče ne želi, da bi področje tehničnega varovanja v Sloveniji<br />
postalo zanimivo le prodajalcem tehničnih <strong>na</strong>prav, brez podpore aplikativnih<br />
rešitev, ki so plod domačega z<strong>na</strong>nja in izkušenj. To je za <strong>na</strong>s v <strong>Sintal</strong>u<br />
tudi e<strong>na</strong> od glavnih smernic v prihodnje - ob storitvah ponuditi tudi kompletne<br />
nove rešitve ter čim bolj izpopolniti obstoječe.<br />
Nedvomno je ogled <strong>na</strong>šega razstavnega prostora pokazal, da smo <strong>na</strong><br />
vseh področjih varovanja dosegli vidne uspehe ter da bodo tudi rešitve, ki<br />
jih trenutno razvijamo, pripomogle k dvigu kakovosti varovanja. Prav tako<br />
se zavedamo, da so <strong>na</strong>ši <strong>na</strong>ročniki <strong>na</strong>jboljše merilo kakovosti opravljenega<br />
dela, zato pri svojem delu ne zanemarjamo njihovih pripomb.<br />
Gorazd Mandelj, dipl. inž.<br />
vodja razvoja<br />
Multiprotokolarni alarmni sprejemni center<br />
Razvojni doseæki koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong> (od leve proti desni): centralno <strong>na</strong>dzorni center,<br />
deæurni center, GPS sistem<br />
9
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Ekonomska obveščeval<strong>na</strong> dejavnost<br />
Ostre oči in uπesa podjetij<br />
Nek nemški univerzitetni profesor je povabil kolege iz Japonske, <strong>na</strong>j<br />
obiščejo njegov laboratorij. Izkazalo se je, da so bili njegovi raziskovalni<br />
dosežki zares spektakularni; bil je <strong>na</strong>mreč prvi, ki mu je uspelo izpeljati<br />
proces kemične sinteze z uporabo pli<strong>na</strong> v <strong>na</strong>dkritičnem stanju. Pred<br />
odhodom so Japonci predlagali še skupno fotografijo za spomin.<br />
Fotografiranje pa se je kmalu sprevrglo v pravo “poziranje” pred strojem,<br />
ki ga je profesor izumil.<br />
Dobro leto in pol kasneje je dobil isti nemški profesor povabilo za predstavitev<br />
"prve proizvodne enote <strong>na</strong> svetu, ki uporablja <strong>na</strong>dkritični plin" in še letalsko<br />
vozovnico Pariz-Tokio-Pariz. Japonci so, kot kaže, med obiskom v Nemčiji dobili<br />
dovolj uporabnih informacij za ponovno oblikovanje omenjenega procesa sinteze<br />
in industrializacijo izuma.<br />
Takšnih zgodb, ki so za eno stran velikanski uspehi, za drugo pa nedopustni<br />
poslovni spodrsljaji in dober poduk za prihodnost, je v sodobnem svetu, ki ga zaz<strong>na</strong>mujeta<br />
globalizacija poslovanja in celo proizvodnje, <strong>na</strong> tisoče. Vsem pa je skup<strong>na</strong><br />
preprosta ugotovitev, da so se poslovne informacije v zadnjem času postavile<br />
ob bok tradicio<strong>na</strong>lnim produkcijskim faktorjem - delu in kapitalu.<br />
Di<strong>na</strong>mič<strong>na</strong> in prav zaradi tega tudi uspeš<strong>na</strong> podjetja <strong>na</strong>šega časa (tako velika<br />
kot majh<strong>na</strong>) se tega še kako dobro zavedajo, saj so se že pred leti pustila<br />
prepričati o pomenu takoimenovane ekonomske in konkurenčne obveščevalne<br />
dejavnosti (izraz je <strong>na</strong>stal po vzoru <strong>na</strong> uveljavljen angleški strokovni termin, "economic<br />
and competitve intelligence", op.p.).<br />
virov in torej v<strong>na</strong>prej izključuje tajno ali ilegalno zbiranje informacij (s sredstvi, kot<br />
so, denimo, nezakonita sledenja, snemanja, prisluškovanja), kar sodi v klasično<br />
gospodarsko vohunstvo. Kljub takšni opredelitvi v teoriji pa si nikakor ne gre<br />
zatiskati oči pred dejanskim početjem mnogih podjetij, ki se nedvomno spuščajo<br />
tudi v vode gospodarskega vohunstva. Četudi drži, da je ogromno informacij <strong>na</strong><br />
voljo že v javno dostopnih virih, pa so odločevalci v podjetjih še <strong>na</strong>prej prepričani<br />
o <strong>na</strong>sprotnem; da se je mogoče do ključnih, <strong>na</strong>jbolj kakovostnih informacij prebiti<br />
prav s pomočjo klasičnga vohunstva, s katerim <strong>na</strong>j si roke mažejo za to zaposleni<br />
ljudje znotraj podjetja ali pa zu<strong>na</strong>nji “sodelavci”.<br />
Teoretiki ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti pa so kljub<br />
temu prepričani, da se kar 95 odstotkov (nekateri govorijo celo o 99 odstotkih)<br />
informacij, ki jih <strong>podjetje</strong> potrebuje za uspešno poslovanje, <strong>na</strong>haja prav v javno<br />
dostopnih virih, ki pa se zdaleč niso dovolj izrabljeni. Uspeš<strong>na</strong> podjetja, ki so torej<br />
že v začetku devetdesetih let uvedla oddelke in odgovorne osebe prav za zbiranje<br />
in uporabo informacij o konkurentih, vedo, da je marsikaj koristnega moč <strong>na</strong>jti<br />
v tiskanih in elektronskih medijih, knjigah, strokovnih člankih, diplomskih in magistrskih<br />
delih, dobrih doktorskih disertacijah... Dragoceni viri informacij o<br />
konkurentih, poslovnih partnerjih in drugih, s katerimi podjetja sodelujejo, ter o<br />
poslovnem okolju <strong>na</strong>sploh so še gospodarski in registrski oddelki sodišč, gospodarske<br />
zbornice, konkurenti sami (denimo, preko njihovih fi<strong>na</strong>nčnih izkazov, z<br />
dnevi odprtih vrat ali obiski pri konkurentih) in še za vsakega uspešnega podjetnika<br />
nepogrešljiva službe<strong>na</strong> potovanja, semi<strong>na</strong>rji, kongresi, sejmi, konference in<br />
podobno.<br />
Teoretiki in tisti, ki so se v preteklosti ukvarjali s klasično - torej državno, vladno-obveščevalno<br />
dejavnostjo, so <strong>na</strong>mreč že zelo zgodaj ugotovili, da se v svetu<br />
po koncu hladne vojne dogajajo pomembne spremembe. Te spremembe, ki so<br />
zajele celo klasični koncept <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne varnosti, so kmalu zamajale tla pod nogami<br />
tudi klasični obveščevalni dejavnosti. Ta se je začela seliti iz primarno vojaške<br />
in obrambno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>ne dejavnosti v poslovno ali ekonomsko obveščanje, ki zajema<br />
zbiranje in uporabo informacij o konkurentih, o novih poslovnih priložnostih ali<br />
o tveganjih. Po drugi strani gre v teh "tektonskih" premikih zaz<strong>na</strong>ti tudi prehod iz<br />
obveščevalne dejavnosti kot državnega monopola v nekakšno "privatizacijo".<br />
Tako, kot so nekoč države potrebovale "oči in ušesa" za informacije o drugih<br />
državah (iz istega ali <strong>na</strong>sprotnega vojaško-političnega bloka), potrebujejo danes<br />
ozavešče<strong>na</strong> podjetja informacije o tem, kaj počno, kaj pripravljajo in kako se lotevajo<br />
novih poslov njihovi konkurenti ali pa celo partnerji.<br />
Najboljši odgovor <strong>na</strong> takš<strong>na</strong> vprašanja pa jim ponuja prav ekonomska in<br />
konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost, ki so jo <strong>na</strong>jbolj uspeš<strong>na</strong> podjetja po svetu<br />
uvedla v svoje organizacije že pred leti. Pri tem velja poudariti, da zajema takš<strong>na</strong><br />
poslov<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost po definiciji samo uporabo javno dostopnih<br />
Poleg vseh omenjenih pa imajo tisti, ki so v podjetju zadolženi za zbiranje informacij,<br />
<strong>na</strong> voljo še nekatere druge vire, denimo dobavitelje, študente, pripravnike<br />
in osebe, ki pridejo v <strong>podjetje</strong> <strong>na</strong> pogovor o zaposlitvi. Vse to so <strong>na</strong>mreč ljudje, ki<br />
lahko vodilnim v podjetju skozi svoje izkušnje s konkurenti odkrijejo marsikaj<br />
koristnega. Ne gre pozabiti niti <strong>na</strong> dragocene zaupne vire, zu<strong>na</strong>nje ponudnike<br />
tovrstnih storitev (ki jih premoremo že tudi v Sloveniji), zasebne detektive ali celo<br />
državne varnostno-obveščevalne službe. Slednje so se <strong>na</strong>mreč v <strong>na</strong>jrazvitejših<br />
državah sveta že dodobra vključile v "ekonomsko vojno" za domača podjetja, za<br />
katera tako doma kot v tujini zbirajo vrsto koristnih informacij o konkurenci.<br />
Zu<strong>na</strong>nji ponudniki storitev ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti<br />
postajajo v zadnjem času tista pot iskanja in pridobivanja informacij, katere<br />
pomen <strong>na</strong>rašča iz dneva v dan. Tako je bilo denimo leta 1988 v Franciji le kakšnih<br />
40 podjetij - ponudnikov tovrstnih storitev, že leta 1993 pa je njihovo število <strong>na</strong>raslo<br />
čez 200. Upoštevati velja velikokrat izpostavljeno dejstvo, da se v podjetjih kar 80<br />
odstotkov potrebnih informacij že <strong>na</strong>haja v strukturi podjetja in je torej treba poiskati<br />
ustrezne poti le še za preostalih 20 odstotkov informacij.<br />
Sicer pa ima odločitev za <strong>na</strong>jemanje zu<strong>na</strong>njih ponudnikov storitev ekonomske<br />
10
Ekonomska obveščeval<strong>na</strong> dejavnost<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
A<strong>na</strong>lize raziskav iskanja podatkov o konkurenčnih podjetjih v Sloveniji<br />
in konkurenčne obveščevalne dejavnosti vrsto prednosti, med katerimi velja<br />
izpostaviti nekatere. Marsikdaj je bolj preprosto <strong>na</strong>jti zu<strong>na</strong>njega ponudnika v vlogi<br />
posrednika, kot pa (dolgo in včasih neuspešno) iskati informacije znotraj podjetja.<br />
Z <strong>na</strong>jemanjem zu<strong>na</strong>njega ponudnika <strong>podjetje</strong> zagotovi zaupnost raziskave,<br />
medtem ko vodstvo, ki išče informacije v samem podjetju, prevzame obvezo, da<br />
o poteku raziskave obvesti tudi zaposlene. Četudi drži, da je <strong>podjetje</strong>, ki<br />
povprašuje po informacijah, <strong>na</strong>jbolj usposobljeno za iskanje <strong>na</strong> svojem področju<br />
dela, se podjetja marsikdaj srečujejo s potrebami, za katere nimajo zadostnega<br />
posebnega z<strong>na</strong>nja. Zato <strong>na</strong>jemanje specializiranega zu<strong>na</strong>njega ponudnika<br />
storitev omogoča pridobivanje kakovostne tehnične ekspertize o zadevah, o<br />
katerih zaposleni malo vedo. In ne<strong>na</strong>zadnje, <strong>na</strong>jemanje zu<strong>na</strong>njega ponudnika<br />
storitev ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti zagotavlja (ali bi<br />
moralo zagotavljati) zaščito informacij, saj zu<strong>na</strong>nji ponudnik sme <strong>na</strong>vzven povedati<br />
o podjetju, ki ga je <strong>na</strong>jelo, le toliko, za kolikor ga je to <strong>podjetje</strong> pooblastilo. Kljub<br />
razlogom v prid <strong>na</strong>jemanju zu<strong>na</strong>njih ponudnikov pa velja opozoriti, da so ti še<br />
<strong>na</strong>prej predvsem prodajalci storitev in je prav zaradi tega potreb<strong>na</strong> pri sodelovanju<br />
z njimi še dodat<strong>na</strong> previdnost.<br />
Zbiranje poslovnih informacij pa je šele prvi korak, ki ga ambicioznim <strong>podjetje</strong>m<br />
predlaga ekonomska in konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost. Zbrane informacije<br />
<strong>na</strong>mreč lahko brez ustrezne obdelave obtičijo v predalih in je od njih<br />
potemtakem kaj malo koristi. Za dobro poslovno obveščevalno dejavnost v podjetju<br />
pa je treba, denimo, zbrane informacije še preveriti, ustrezno ovrednotiti,<br />
shraniti v za to posebej oblikovane (uporabniku prijazne in predvsem varne) baze<br />
podatkov ter končno - <strong>na</strong>jbolj kakovstne informacije (to so tiste, ki so nove, verodostojne<br />
in takoj uporabne) posredovati pravim osebam. A tudi pri tem ne gre<br />
vedno brez zapletov. V velikih podjetjih z razvejano strukturo je <strong>na</strong>mreč treba<br />
vedeti, kdo med številnimi operativnimi in vodstvenimi delavci je pravi <strong>na</strong>slov za<br />
določeno informacijo. Krog ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti<br />
je tako sklenjen šele, ko prava informacija pride do pravega sprejemnika, torej<br />
tistega, ki bo z njo sprejel boljšo in manj tvegano poslovno odločitev.<br />
Tako kot vedno pa ima tudi ekonomska in konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong><br />
dejavnost še drugo plat medalje. Podjetjem <strong>na</strong>mreč ne zadostuje le zbiranje informacij<br />
o konkurentih, pač pa je potrebno z<strong>na</strong>ti lastne strateške informacije skriti in<br />
varovati pred tekmeci. To pa je za mnoga podjetja celo še večji problem kot samo<br />
zbiranje informacij o konkurentih, saj se mnogokrat ne zavedajo, kako lahko in<br />
razmeroma poceni uspejo tekmeci zvedeti veliko o njih.<br />
Slovenska podjetja, ki so - če že ne drugače, potem vsaj zaradi majhnosti<br />
domačega trga - obsoje<strong>na</strong> <strong>na</strong> izvoz in kosanje z ostro konkurenco v tujini, bodo<br />
morala, če bodo želela (p)ostati uspeš<strong>na</strong>, v prihodnje pozorneje prisluhniti tudi<br />
imperativom odnosa do informacij in številnim prednostim, ki jih pri poslovanju<br />
ponuja ekonomska in konkurenč<strong>na</strong> obveščeval<strong>na</strong> dejavnost.<br />
Ines Vrenko, dipl. pol.<br />
zu<strong>na</strong>nja sodelavka<br />
11
Protipožar<strong>na</strong> preventiva<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Osnove<br />
protipoæarnega<br />
preventive<br />
varstva<br />
(4)<br />
Osnovni <strong>na</strong>men sistemov za samodejno gašenje požarov, kakor<br />
tudi <strong>na</strong>prav za odkrivanje in javljanje požarov, je zaščita premoženja<br />
in življenj. Vsi, ki so vključeni v izgradnjo in uporabo teh sistemov,<br />
se morajo s polno odgovornostjo lotevati svoje <strong>na</strong>loge, saj lahko<br />
samo s takim pristopom pripomorejo k uspešnemu varovanju<br />
objektov pred požari.<br />
5.3. NAPRAVE ZA SAMODEJNO GAŠENJE POŽAROV<br />
5.3.1. ŠPRINKLER<br />
Šprinkler <strong>na</strong>prava samodejno odkriva, alarmira in gasi požar. Gasi z<br />
vodo, ki zaradi razpršenosti ne povzroča večje škode. Z aktiviranjem šprinkler<br />
<strong>na</strong>prav ne izgubljamo časa, ki je potreben za aktiviranje gasilske<br />
enote. Če požar ni bil popolnoma pogašen, ga <strong>na</strong>prava vsaj lokalizira do<br />
prihoda gasilske enote. Ločimo mokri in suhi sistem šprinkler <strong>na</strong>prav. Pri<br />
suhem sistemu so cevi <strong>na</strong>polnjene z komprimiranim zrakom in se sistem<br />
<strong>na</strong>polni z vodo šele po sprožitvi razpršilca. Pri mokrem sistemu pa se voda<br />
<strong>na</strong>haja v ceveh.<br />
ročno ali avtomatsko. Če se avtomatsko sproži <strong>na</strong>prava v prostoru, kjer so<br />
ljudje, jih je o tem treba predhodno opozoriti z alarmom. Po preteku 30<br />
sekund od alarmiranja se <strong>na</strong>to odprejo jeklenke z CO2, ki <strong>na</strong>polni prostor.<br />
5.3.4. NAPRAVA ZA GAŠENJE S PRAHOM<br />
Naprave za gašenje s prahom so <strong>na</strong>menjene za gašenje v notranjih prostorih,<br />
zu<strong>na</strong>j pa za gašenje določenih objektov. Gasilno sredstvo je prah, ki<br />
je v enem ali več rezervoarjih. Potisno sredstvo za izpih prahu je, podobno<br />
kot pri ročnih gasilnikih, ogljikov dioksid oziroma dušik.<br />
6. NAPRAVE ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽAROV<br />
Če želimo hitro lokalizirati požar oziroma zagotoviti hitro odkrivanje in javljanje<br />
požara, moramo požar odkriti v njegovi začetni fazi. Torej je uspeh gasilskega<br />
posredovanja zelo odvisen od časa, ki preteče od tedaj, ko odkrijemo požar in<br />
pristojne o tem obvestimo, do začetka gasilske intervencije - gašenja.<br />
Hitrost odkritja in javljanja požara lahko z<strong>na</strong>tno povečamo z vgradnjo<br />
<strong>na</strong>prav za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara.<br />
5.3.2. NAPRAVA ZA GAŠENJE S PENO<br />
Stacio<strong>na</strong>rne <strong>na</strong>prave za gašenje s peno so v glavnem <strong>na</strong>menjene zaščiti<br />
rezervoarjev in drugih <strong>na</strong>prav za vnetljive tekočine, v nekaterih primerih pa<br />
tudi za zaščito zaprtih prostorov.<br />
5.3.3. NAPRAVA ZA GAŠENJE S CO2<br />
Naprave za gašenje s CO2 so <strong>na</strong>menjene zaščiti skladišč vnetljivih tekočin,<br />
lakirnic, transformatorjev v zaprtih prostorih, telefonskih in raču<strong>na</strong>lniških central<br />
ter objektov, ki jih z vodo ne smemo gasiti. Aktiviranje <strong>na</strong>prave je lahko<br />
Naprave za odkrivanje požara morajo zadovoljevati določene pogoje. Ti so:<br />
• <strong>na</strong>dzor normalnega delovanja,<br />
• avtomatska sig<strong>na</strong>lizacija, če pride do okvare (npr. prekinitev električnega<br />
<strong>na</strong>pajanja, kratek stik v mreži, ...),<br />
• obvez<strong>na</strong> optič<strong>na</strong> in zvoč<strong>na</strong> sig<strong>na</strong>lizacija vseh stanj, kakor tudi oz<strong>na</strong>čevanje<br />
mesta, od koder posamezno stanje prihaja,<br />
• možnost registracije vseh dogodkov,<br />
• obvezno dvojno <strong>na</strong>pajanje <strong>na</strong>prave (električno omrežje in akumulator, ki<br />
zagotavlja 48 ur nemotenega delovanja v primeru izpada omrežja),<br />
• oz<strong>na</strong>čitev posameznih skupin avtomatskih javljalnikov po prostorih z optičnimi<br />
paralelnimi sig<strong>na</strong>lizatorji.<br />
Naprave za javljanje požara lahko opravljajo tudi druge funkcije, kot so:<br />
• prenos požarnega alarma v dežurni center, gasilsko enoto,<br />
• aktiviranje avtomatskih gasilnih <strong>na</strong>prav,<br />
• krmiljenje zapiranja požarnih vrat, požarnih loput, odpiranje odvodov dima<br />
in toplote ob požaru, izklop ventilacije ali klima <strong>na</strong>prav, ...<br />
Naprava za odkrivanje in javljanje poæara NOTIFIER<br />
Javljalniki požara so sestavni del <strong>na</strong>prave za javljanje požara in odkrivajo<br />
požar <strong>na</strong> osnovi:<br />
• toplote,<br />
• dima,<br />
• plame<strong>na</strong>,<br />
• iskre.<br />
12
Protipožar<strong>na</strong> preventiva<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin delovanja jih delimo <strong>na</strong> ročne in avtomatske javljalnike.<br />
Ročni javljalniki so vgrajeni v bližini ogroženega prostora in <strong>na</strong> važnejših<br />
komunikacijskih poteh. Delujejo <strong>na</strong> principu stikala, ki ima steklen ali plastičen<br />
zaščitni pokrov. V primeru požara pokrov razbijemo in javljalnik se<br />
samodejno vklopi, centrala pa zaz<strong>na</strong> požar. Vklop ročnega javljalnika je<br />
z<strong>na</strong>k, da je nekdo opazil požar in <strong>na</strong>s o tem obvešča.<br />
Avtomatski javljalniki so elektronski senzorji, ki reagirajo <strong>na</strong> dim, toploto,<br />
plamen ali iskro. Aktivirajo se lahko tudi v primeru motenj, podobnih požaru,<br />
kot so <strong>na</strong> primer cigaretni dim, močan sončni žarek, segrevanje v poletnem<br />
času, dim iz izpuha viličarja, ... V tem primeru govorimo o lažnem alarmu.<br />
7. POSTOPKI OB POŽARU<br />
Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93) v svojem 45. členu<br />
pravi: »Kdor opazi, da grozi neposred<strong>na</strong> nevarnost požara ali eksplozije<br />
oziroma kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti,<br />
če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge.<br />
Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti center za obveščanje<br />
ali policijsko postajo. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom<br />
za zveze ali prevoznim sredstvom.«<br />
7.1. POSTOPKI VARNOSTNI<strong>KA</strong> OB POŽARU<br />
Ob odkritju požara <strong>na</strong> varovanem objektu je glav<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga varnostnika,<br />
da presodi, koliko se je požar že razširil.<br />
Pred vsakim začetim gašenjem mora varnostnik paziti, da si pusti prosto<br />
pot za umik in da z gašenjem požara ne ogroža svojega življenja, saj se v<br />
<strong>na</strong>jslabšem primeru lahko zgodi, da zaradi<br />
nepazljivosti ostane v požaru, požar pa se<br />
razširi po objektu.<br />
Če je požar manjši (goreč koš za odpadke),<br />
ga začne takoj gasiti z ročnimi gasilnimi<br />
aparati.<br />
Če je požar odkril v začetni fazi in je malo večji,<br />
se mora varnostnik <strong>na</strong>jprej javiti v dežurni center<br />
ali drugemu varnostniku <strong>na</strong> objektu ter <strong>na</strong>to<br />
začeti z gašenjem. Pri tem lahko uporabi radijsko<br />
zvezo, mobilni telefon, telefon ali <strong>na</strong>pravo za javljanje<br />
požara s prenosom <strong>na</strong> dežurni center.<br />
Varnostnik mora klicati center za obveščanje tudi, če je uspešno pogasil<br />
požar, saj je <strong>na</strong>loga gasilske brigade, da pride in preveri, če je požar res<br />
pogasil.<br />
Ko pride <strong>na</strong> prizorišče požara gasilska enota, mora varnostnik:<br />
• čimbolj <strong>na</strong>tančno opisati vrsto in lokacijo požara,<br />
• delovati kot vodič, če je to potrebno,<br />
• povedati vse posebnosti objekta (lokacija in vrsta nevarnih snovi, lokacijo<br />
hidrantov, zapornih ventilov za vodo, požarne plinske pipe, glavnih<br />
električnih stikal in druge kontrolne opreme) in odpreti prostore, ki so<br />
zaklenjeni,<br />
• biti <strong>na</strong> voljo za pomoč s svojim poz<strong>na</strong>vanjem objekta.<br />
V nobenem primeru pa varnostnik ne sme pustiti varovanega<br />
objekta nezavarovanega in iti z gasilci gasiti požar, saj je njegova primar<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>loga varovanje objekta, ki mu je zaupano.<br />
7.3. NA<strong>VO</strong>DILO ZA JAVLJANJE POŽARA<br />
• Opozori okolico z glasnim vzklikom "POŽAR!",<br />
• Če so v neposredni nevarnosti ljudje, se loti njihovega reševanja.<br />
• Požar začni gasiti z ustreznim gasilnim sredstvom.<br />
• Če oceniš, da požara ne moreš pogasiti, takoj zapusti objekt in pokliči<br />
center za obveščanje <strong>na</strong> telefonsko številko 112.<br />
7.4. NA<strong>VO</strong>DILO ZA EVAKUACIJO IZ OBJEKTA<br />
• Upoštevaj oz<strong>na</strong>ke smeri reševanja.<br />
• Poskrbi za umik iz objekta po <strong>na</strong>jbližji varni poti.<br />
• Umik skozi ok<strong>na</strong> lahko uporabiš le v pritličju in to samo tedaj, ko ugotoviš,<br />
da je varen oziroma druga pot umika ni mogoča.<br />
• Dosledno upoštevaj <strong>na</strong>vodila gasilske<br />
službe.<br />
7.5. POSTOPEK PRIJAVE POŽARA<br />
Pri obveščanju o požaru je treba povedati:<br />
• priimek in ime osebe, ki kliče,<br />
• kraj in telefonsko številko, s katere<br />
kličemo,<br />
• kje gori in kaj gori,<br />
• kakšen je obseg požara,<br />
• prisotnost nevarnih snovi,<br />
• ogroženost ljudi v objektu.<br />
Če je odkriti požar večjega obsega oziroma<br />
če varnostnik oceni, da požara ne bo mogel<br />
pogasiti, mora takoj poklicati center za<br />
obveščanje <strong>na</strong> telefonsko številko 112,<br />
opozoriti prisotne v objektu <strong>na</strong> požar ter začeti<br />
evakuacijo prisotnih v objektu.<br />
E<strong>na</strong> od <strong>na</strong>jpomembnejøih <strong>na</strong>log varnostnika je protipoæar<strong>na</strong><br />
preventiva in ustrezno ukrepanje v primeru poæara<br />
Sporočilo mora biti posredovano umirjeno,<br />
kratko in razumljivo z vsemi nujno potrebnimi<br />
podatki.<br />
Matjaž Černe, inž.<br />
protipožarni projektant<br />
(se <strong>na</strong>daljuje)<br />
13
Kako varovati poslovni objekt<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Protipožarni<br />
tehniËnega<br />
sistem<br />
varovanja<br />
Za kakovostno protipožarno varovanje danes ni treba več zaposliti<br />
varnostnika oziroma s tem obremenjevati zaposlenih, saj to bolj<br />
kakovostno in ceneje opravljajo profesio<strong>na</strong>lne elektronske <strong>na</strong>prave za<br />
avtomatsko odkrivanje in javljanje požara. V primeru požara javijo<br />
dogodek preko telefonske linije operaterju v dežurni center, ta o dogodku<br />
prek radijske zveze obvesti mobilne intervencijske skupine, ki ukrepajo<br />
v <strong>na</strong>jkrajšem možnem času. Interventi so posebej izurjeni za gašenje<br />
začetnih požarov (pri večjih pokličemo <strong>na</strong> pomoč gasilsko brigado).<br />
Sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara lahko razdelimo <strong>na</strong>:<br />
1. Alarmno centralo s prikazovalnikom, tipkovnico in rezervnim <strong>na</strong>pajanjem<br />
2. Javljalnike požara<br />
3. Pozivnik za prenos alarma <strong>na</strong> dežurni center<br />
4. Sireno<br />
5. Ostale elemente protipožarnega sistema<br />
1. Alarm<strong>na</strong> centrala<br />
1.1. Glede <strong>na</strong> delovanje sistema za odkrivanje in javljanje ločimo:<br />
• Klasični a<strong>na</strong>logni sistem (centrala ob požaru loči, v kateri skupini javljalnikov<br />
se je sprožil alarm, javljalnik odloča, ali gre za požar ali ne)<br />
• Klasični adresabilni sistem (centrala ob požaru loči vsak posamezni javljalnik,<br />
javljalnik odloča, ali gre za požar ali ne)<br />
• A<strong>na</strong>logno - adresabilni sistem (centrala ob požaru loči vsak posamezni<br />
javljanik, javljalnik pošilja centrali a<strong>na</strong>logni podatek o stanju, centrala<br />
primerja stanje posameznega javljalnika s stanji v bližnji in daljni preteklosti<br />
ter stanji sosednjih javljalnikov, <strong>na</strong> osnovi primerjav se odloči o stanju<br />
požara).<br />
2. Javljalniki požara<br />
2.1. Glede <strong>na</strong> požarni sistem, v katerem delujejo ločimo javljalnike:<br />
• Klasični kontaktni javljalnik (centrali posreduje normalno in alarmno stanje)<br />
• Klasični a<strong>na</strong>logni javljalnik (centrali posreduje normalno in alarmno stanje,<br />
stanje <strong>na</strong>paka)<br />
• Klasični - adresabilni javljalnik (centrali posreduje <strong>na</strong>slov - pozicijo javljalnika,<br />
normalno in alarmno stanje, stanje <strong>na</strong>paka)<br />
• A<strong>na</strong>logno - adresabilni javljalnik (centrali posreduje vrednost merjene<br />
veličine, <strong>na</strong>slov - pozicijo javljalnika)<br />
2.2. Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin sprožitve javljalnike delimo <strong>na</strong>:<br />
2.2.1. Ročne javljalnike, ki <strong>na</strong>m omogočajo ročno sprožitev<br />
alarma, če zaz<strong>na</strong>mo požar.<br />
2.2.2. Avtomatske javljalnike, ki sami zaz<strong>na</strong>vajo požar. Delimo jih <strong>na</strong>:<br />
2.2.2.1. Javljalnike dima:<br />
• Optični javljalnik deluje <strong>na</strong> principu infrardeče svetlobe in je primeren za<br />
prostore, v katerih se varuje blago in oprema, katera pri izgorevanju tvori<br />
dimne delce ali nečistoče večjih vidnih dimenzij (papir, tekstil, <strong>na</strong>ftni<br />
derivati in podobno)<br />
• Ionizacijski javljalnik deluje <strong>na</strong> principu ionizirajočega sevanja (americij<br />
241-alfa žarki) in je primeren za prostore, v katerih se varuje blago in<br />
oprema, katera pri izgorevanju tvori dimne delce ali nečistoče manjših<br />
nevidnih dimenzij (razni alkoholi in podobno). Teh javljalnikov se zaradi njihove<br />
sestave izogibamo.<br />
• Laserski javljalnik je poseb<strong>na</strong> izvedba optičnega javljalnika<br />
• Žarkovni javljalnik sestavljata oddajnik in sprejemnik. Javljalnik javlja spremembo<br />
stanja ozračja med oddajnikom in sprejemnikom in lahko deluje<br />
kot samostojni protipožarni sistem. Dobra lastnost te <strong>na</strong>prave je, da pokriva<br />
neprimerno večjo površino kot klasični točkovni javljalniki in to <strong>na</strong> višini,<br />
<strong>na</strong> kateri so ti nefunkcio<strong>na</strong>lni, ...)<br />
• Vzorč<strong>na</strong> komora je poseb<strong>na</strong> izvedba sesalnega ohišja, v katerem je<br />
<strong>na</strong>meščen optični ali ionizacijski javljalnik. Komora je <strong>na</strong>mešče<strong>na</strong> <strong>na</strong><br />
prezračevalnih ka<strong>na</strong>lih klimatskih in prezračevalnih <strong>na</strong>prav. Skozi ohišje<br />
komore, v kateri je <strong>na</strong>meščen javljalnik, je speljan del zraka in v primeru<br />
požara kjerkoli <strong>na</strong> objektu javljalnik v komori zaz<strong>na</strong> povišano koncentracijo<br />
dima in sproži alarm.<br />
2.2.2.2. Javljalnik temperature (termični)<br />
• Termo-maksimalni javljalnik zaz<strong>na</strong>va povišano temperaturo okolja in javi<br />
alarm, ko je preseže<strong>na</strong> <strong>na</strong>ziv<strong>na</strong> temperatur<strong>na</strong> vrednost, za katero je bil<br />
javljalnik zgrajen.<br />
• Termo-diferencialni javljalnik zaz<strong>na</strong>va spremembo temperature v časovni enoti.<br />
2.2.2.3. Javljalnik plame<strong>na</strong> se odzove <strong>na</strong> sevanje ognja. Merijo spremembo<br />
toplote in svetlobe <strong>na</strong> določeni površini.<br />
2.2.2.4. Javljalnik iskre zaz<strong>na</strong>va toplotno sevanje. Pomemben je reakcijski<br />
čas, kajti iskra mora biti pogaše<strong>na</strong>, še preden pride v stik s snovjo.<br />
3. Pozivnik za prenos sig<strong>na</strong>la <strong>na</strong> dežurni center<br />
• Telefonski pozivnik periodično <strong>na</strong>dzoruje prenos in neprekinjenost<br />
telefonske linije.<br />
• Univerzalni digitalni alarmni pozivnik služi za popoln enosmerni prenos<br />
vseh informacij (<strong>na</strong>tanč<strong>na</strong> lokacija alarma, <strong>na</strong>pake, ...) in dogodkov centrale<br />
po telefonski liniji brez možnosti vplivanja <strong>na</strong> dogodke <strong>na</strong> centrali.<br />
Pozivnik periodično <strong>na</strong>dzoruje neprekinjenost telefonske linije.<br />
• TUS ali ULTRANET je prenos informacij <strong>na</strong> oddaljeno dežurno mesto, ki<br />
ima neprekinjen <strong>na</strong>dzor komunikacijske povezave.<br />
14
Kako varovati poslovni objekt<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
4. Protipožar<strong>na</strong> alarm<strong>na</strong> sire<strong>na</strong> ali zvonec<br />
5. Ostali elementi protipožarnega sistema<br />
Sire<strong>na</strong> ali zvonec se sprožita ob požarnem alarmu glede <strong>na</strong> splošni<br />
požarni alarm, glede <strong>na</strong> časovno zakasnitev od <strong>na</strong>stanka požara ter v odvisnosti<br />
od posameznih javljalnikov ali skupin javljalnikov.<br />
Namen: opozorilo in evakuacija.<br />
• Oddaljeni prikazovalnik<br />
• Tiskalnik dogodkov<br />
• Ločeni svetlobni indikator<br />
• Izhodni krmilni releji<br />
• Dodatni <strong>na</strong>pajalnik<br />
• ...<br />
Robert Pistotnik, dipl. inž.<br />
<strong>na</strong>mestnik direktorja<br />
Protipožar<strong>na</strong> alarm<strong>na</strong> centrala<br />
je srce protipožarnega sistema. Na podlagi sig<strong>na</strong>lov, ki<br />
jih sprejema od javljalnikov, se odloča, ali je stanje<br />
požarnega alarma. V kolikor zaz<strong>na</strong> zvišano raven<br />
posameznega javljalnika, se <strong>na</strong> podlagi programske<br />
logike odloči za ustrezno akcijo. Zelo pomembno je,<br />
da vsebuje telefonski pozivnik, ki omogoča prenos<br />
vseh stanj centrale tudi v dežurni center.<br />
Žarkovni javljalnik<br />
je <strong>na</strong>menjen zaz<strong>na</strong>vanju dima v prostorih večjih<br />
dimenzij (skladišča, proizvodne hale, ...). Javljalnik<br />
sestavljata oddajnik in sprejemnik, med katerima je<br />
infrardeči žarek. Dim, ki se širi proti stropu, oslabi<br />
jakost žarka, kar sproži alarm.<br />
Javljalnik varuje cca. 100 x 28 m 2 .<br />
Vzorč<strong>na</strong> komora<br />
je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> zaz<strong>na</strong>vanju dima v prezračevalnih in<br />
klima ka<strong>na</strong>lih. Sestavlje<strong>na</strong> je iz ohišja z vgrajenim<br />
javljalnikom dima ter dovodne in odvodne cevi.<br />
Komore običajno <strong>na</strong>mestimo <strong>na</strong> vhodne in izhodne<br />
ka<strong>na</strong>le in sicer tako, da sta dovod<strong>na</strong> in odvod<strong>na</strong> cev<br />
znotraj ka<strong>na</strong>la. Na ta <strong>na</strong>čin zračni pretok ka<strong>na</strong>la<br />
kroži tudi skozi komoro, ki zaz<strong>na</strong>va prisotnost dima.<br />
Ročni javljalnik požara<br />
omogoča ljudem ročno proženje alarma v primeru<br />
požara. Javljalnik je pred zlorabo zaščiten s stekleno<br />
ploščico, ki se <strong>na</strong>haja pred tipko za sprožitev alarma.<br />
Ploščica se v primeru pritiska prelomi in tipka se sproži.<br />
Tipke <strong>na</strong>mestimo <strong>na</strong> vidne predele požarno ogroženih<br />
prostorov in evakuacijskih poti.<br />
Optični javljalnik dima<br />
zaz<strong>na</strong>va dim. Namestimo ga <strong>na</strong> strop, saj se dim<br />
koncentrira pod njim. Pri stropu z odprti<strong>na</strong>mi je<br />
potrebno javljalnike <strong>na</strong>mestiti tudi v prostor <strong>na</strong>d<br />
stropom. Če potekajo elektro instalacije (AOP,<br />
tel. centrala, ...) v dvojnem podu ali <strong>na</strong>d spuščenim<br />
stropom, je potrebno ta prostor posebej varovati.<br />
Javljalnik varuje cca. 60 m2 <strong>na</strong> višini do 10 m.<br />
Vhodno izhodne enote<br />
so elementi protipožarnega sistema, ki so <strong>na</strong>menjeni<br />
sprejemanju in izvajanju določenih akcij v primeru<br />
požara, kot so: požar<strong>na</strong> evakuacija - alarm<strong>na</strong><br />
sire<strong>na</strong>, javljanje lokacije požara - svetlobni<br />
indikatorji pred prostori, zapiranje prezračevalnih<br />
loput - izhodni releji, odklepanje električno zaklenjenih<br />
izhodov, ...<br />
Termični diferencialni javljalnik toplote<br />
zaz<strong>na</strong>va spremembo temperature. Namestimo<br />
ga <strong>na</strong> strop, saj se topel zrak širi <strong>na</strong>vzgor. Javljalnik<br />
je <strong>na</strong>menjen predvsem za prostore, kjer imamo<br />
opraviti s prahom (mizarske delavnice, ...), z dimom<br />
(kuhinja, kadilnice, ...) in s snovmi, ki ob gorenju<br />
oddajajo le toploto, ne pa tudi dima.<br />
Varuje cca. 40 m2 <strong>na</strong> višini do 6 m.<br />
Oz<strong>na</strong>čevalne ploščice in ožičenje<br />
sta prav tako pomemb<strong>na</strong> elementa protipožarnega<br />
sistema. Oz<strong>na</strong>čevalne ploščice služijo sez<strong>na</strong>njanju<br />
ljudi o posredovanju v primeru požara (pritisni ročno<br />
požarno tipko, ...) in prepoz<strong>na</strong>vanju posameznega<br />
javljalnika. Kabli za ožičenje morajo biti rdeče<br />
barve, da jih je mogoče ločiti od ostalih instalacij.<br />
15
Z<strong>na</strong>nje za razvoj<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Projektiranje<br />
varnostnih sistemov<br />
Proti nezaželenim dogodkom in krimi<strong>na</strong>lnim dejanjem, kot so<br />
požar, rop, vlom, kraja in podobno, se lahko zoperstavimo le z<br />
ustreznim <strong>na</strong>činom fizičnega in tehničnega varovanja. Trend razvoja<br />
dejavnosti varovanja gre v smeri tehničnega varovanja. Cilj<br />
vsakega varnostnega sistema je zagotavljati ustrezno stopnjo<br />
varnosti oseb in premoženja. Na področju fizičnega varovanja projektanti<br />
uvajajo predvsem nove pristope, medtem ko imamo <strong>na</strong> sistemih<br />
tehničnega varovanja vedno več <strong>na</strong>prav z različnimi principi<br />
delovanja za različne stopnje zahtevnosti. Vsak dober varnostni sistem<br />
torej zahteva ustrezno kombi<strong>na</strong>cijo fizičnega in tehničnega<br />
varovanja ter s tem premišljeno rešitev in projekt.<br />
Izdelava <strong>na</strong>črtov varovanja<br />
Za zagotavljanje kakovostnega varovanja objektov imajo projektanti <strong>na</strong>logo<br />
izdelati <strong>na</strong>črt varovanja. Namen izdelave <strong>na</strong>črta varovanja je določiti<br />
<strong>na</strong>loge varnostnika oziroma interventa tako, da je zagotovljeno kakovostno<br />
varovanje in obveščanje <strong>na</strong>ročnika varovanja o izrednih dogodkih v<br />
varovanem objektu. Proces izdelave <strong>na</strong>črta varovanja se začne z <strong>na</strong>ročilom<br />
oziroma pogodbo za varovanje. Poleg <strong>na</strong>log, ki jih predvideva Zakon o<br />
zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Ur. list RS<br />
št. 32/94), je pri <strong>na</strong>črtu varovanja <strong>na</strong>loga projektantov tudi, da skupaj z<br />
<strong>na</strong>ročnikom določijo: odgovorne osebe, ki jih je potrebno klicati v izrednih<br />
dogodkih, osebe, ki se lahko ves čas neomejeno gibajo po objektu, podpisnike<br />
dovolilnic za izhode, posebne <strong>na</strong>loge varnostnika - receptorja oziroma<br />
interventa. Izdelati morajo tudi skico varovanega objekta ter <strong>na</strong>vodila za<br />
zaporo vodovodnega omrežja, izklop električnega toka, zaporo plinskega<br />
ventila in ostalih inštalacij, za sprejem sig<strong>na</strong>la alarma, ukrepanje ob sprožitvi<br />
alarma vloma, požara ali ropa ter <strong>na</strong>vodila za vstop interventa v objekt. K<br />
<strong>na</strong>črtu varovanja je treba obvezno priložiti tudi požarni red s požarnim <strong>na</strong>črtom<br />
in <strong>na</strong>črtom evakuacije.<br />
Izdelava požarnega reda<br />
Izdelavo požarnega reda s požarnim <strong>na</strong>črtom in <strong>na</strong>črtom evakuacije<br />
predpisuje Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS št. 39/97). Če <strong>na</strong>ročnik<br />
še nima izdelanega, ga <strong>na</strong> njegovo željo izdelajo <strong>na</strong>ši projektanti. Požarni<br />
red zajema organizacijo varstva pred požarom, ukrepe varstva pred<br />
požarom, <strong>na</strong>vodila za rav<strong>na</strong>nje v primeru požara, vrste in <strong>na</strong>čine usposabljanja<br />
zaposlenih ter obvezne priloge, ki zajemajo izvlečke, <strong>na</strong>vodila, požarni<br />
<strong>na</strong>črt, <strong>na</strong>črt evakuacije in evidenčne ter kontrolne liste.<br />
Izdelava ocene požarne ogroženosti<br />
Izdelavo ocene požarne ogroženosti predpisuje Pravilnik o metodologiji<br />
za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. list RS št. 70/96), ki določa<br />
vsebino in <strong>na</strong>čin ugotavljanja ocene, zavezance, ki morajo imeti izdelano<br />
oceno, ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izdelovalci ocene.<br />
Opravljanje strokovnih <strong>na</strong>log s področja požarnega varstva<br />
Poleg izdelave <strong>na</strong>črtov varovanja, požarnih redov in ocen požarne<br />
ogroženosti izvajamo tudi strokovne <strong>na</strong>loge iz 4., 20. in 36. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o<br />
varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93), kot so svetovanje in strokov<strong>na</strong><br />
pomoč pri urejanju požarne varnosti, <strong>na</strong>črtovanje in priprava preventivnih<br />
ukrepov varstva pred požarom, izdelava programov poučevanja in usposabljanja,<br />
usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom s praktičnim prikazom<br />
gašenja in vodenje evidence o tem, <strong>na</strong>dziranje izvajanja določb požarnega<br />
reda, zako<strong>na</strong> o varstvu pred požarom in drugih predpisov s področja<br />
požarne varnosti, svetovanje pri <strong>na</strong>mestitvi opreme in sredstev za varstvo pred<br />
požarom in skrb za občasen <strong>na</strong>dzor stanja požarne varnosti (ogledi).<br />
Opravljanje strokovnih <strong>na</strong>log s področja varstva pri delu<br />
Delovno okolje sektorja projektiva<br />
Na podlagi 39. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o varstvu pri delu (Ur. list SRS št. 47/86)<br />
opravljamo tudi svetovanje in nudimo strokovno pomoč pri normativni ureditvi<br />
področja varstva pri delu v aktih <strong>na</strong>ročnika, strokovno usmerjamo in <strong>na</strong>dzorujemo<br />
dela pooblaščenih delavcev <strong>na</strong>ročnika <strong>na</strong> področju varstva pri<br />
delu, pripravljamo programe in izvajamo teoretično in praktično usposabljanje<br />
ter preizkus z<strong>na</strong>nja delavcev <strong>na</strong>ročnika s področja varstva pri delu,<br />
proučujemo varnost delovnega okolja ter proučujemo vzroke nesreč in<br />
predlagamo ukrepe za izboljšanje razmer, pripravljamo <strong>na</strong>vodila za varno<br />
delo, predlagamo roke in postopke za periodične preglede in preizkuse<br />
delovnih <strong>na</strong>prav in priprav in ekoloških razmer dela ter spremljanje izvajanja<br />
pregledov in preizkusov. Sodelujemo tudi v postopkih ob hujših delovnih<br />
16
Z<strong>na</strong>nje za razvoj<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
nezgodah ter vodimo evidence in sestavljamo let<strong>na</strong> ter občas<strong>na</strong> poročila o<br />
stanju in problemih varstva pri delu.<br />
Izdelava projektov tehničnega varovanja<br />
Ker loči Zakon o graditvi objektov (ZGO-B; URL RS št. 59/96) več<br />
različnih vrst projektov, so tudi postopki pri njihovi izdelavi različni. Skupno<br />
vsem je, da jih začnemo izdelovati ob <strong>na</strong>ročnikovem <strong>na</strong>ročilu.<br />
Idejni projekt (IP) je projekt, <strong>na</strong> podlagi katerega <strong>na</strong>ročnika sez<strong>na</strong>nimo z<br />
<strong>na</strong>justreznejšo obliko varovanja in stroški investicije. Z idejnim projektom projektanti<br />
predlagajo <strong>na</strong>justreznejšo obliko varovanja, <strong>na</strong> podlagi te se <strong>na</strong>ročnik<br />
lažje odloči. Za idejnim projektom prideta <strong>na</strong> vrsto projekt za pridobitev gradbenega<br />
dovoljenja (PGD) ali projekt za izvedbo (PZI). PGD projekte izdelujemo<br />
za objekte, ki še niso zgrajeni. Je podlaga za pridobitev gradbenega<br />
dovoljenja. Z njim in še drugo dokumentacijo <strong>na</strong>ročnik <strong>na</strong> upravni enoti<br />
zaprosi za gradbeno dovoljenje. Dopolnjen PGD projekt je PZI. Naredi se ga<br />
za novogradnje ali obstoječe objekte. Je zelo pomemben, saj se po tem projektu<br />
izvajajo dela <strong>na</strong> objektu. V njem so vrisani vsi poteki inštalacij in razpored<br />
opreme tehničnega varovanja. Projekt izvedenih del (PID) pride <strong>na</strong><br />
vrsto, ko so dela <strong>na</strong> objektu konča<strong>na</strong>. Ti projekti so oris končnega stanja <strong>na</strong><br />
objektu. Če se po izdelavi teh projektov kaj spremeni, je treba popraviti tudi<br />
PID projekte. Na podlagi PID projektov se opravi tehnični pregled objekta.<br />
Pri izdelavi projektov PGD, PZI ali IP projektant <strong>na</strong>jprej opravi razgovor z<br />
<strong>na</strong>ročnikom. Projektanta zanimajo nekateri ključni podatki, kot npr. vrsta<br />
varovanja, stopnja varovanja, režim dela v varovanem področju, želje <strong>na</strong>ročnika<br />
ipd. Obvezno se <strong>na</strong>redi tudi ogled objekta. Na podlagi zbranih podatkov se<br />
izdela <strong>na</strong>črt tehničnega varovanja v številu izvodov, ki ga <strong>na</strong>roči <strong>na</strong>ročnik. V<br />
skladu z Zakonom o Graditvi objektov hranimo en izvod v trezorju podjetja <strong>Sintal</strong>.<br />
Če se izdeluje projekt PID, razgovor z <strong>na</strong>ročnikom ni potreben. Ta <strong>na</strong>črt<br />
orisuje stanje <strong>na</strong> objektu. Vse <strong>na</strong>črte izdelujemo v skladu z veljavnimi tehničnimi<br />
predpisi, standardi in normativi. Prednost imajo domači predpisi, če ne<br />
obstajajo, projektanti upoštevajo tuje predpise (EN, IEC, VdS, ISO, ...).<br />
V sektorju projektiva izdelujemo projekte vseh področij sistemov<br />
tehničnega varovanja, kot so:<br />
• protipožarni sistem,<br />
• protivlomni sistem,<br />
• protiropni sistem,<br />
• video sistem,<br />
• kontrola pristopa,<br />
• sistem za zaz<strong>na</strong>vanje nevarnih snovi in plinov,<br />
• mehanska zaščita,<br />
• elektronska zaščita blaga pred krajami,<br />
• evidenca delovnega časa,<br />
• domofoni.<br />
Načrte izdelamo v celoti <strong>na</strong> raču<strong>na</strong>lniku. Običajno <strong>na</strong>m tlorise objekta<br />
predloži <strong>na</strong>ročnik v elektronski obliki (<strong>na</strong> disketi) ali <strong>na</strong> papirju. V slednjem<br />
primeru ga iz papirne predloge prerišemo v elektronski zapis <strong>na</strong> raču<strong>na</strong>lniku.<br />
Nato vrišemo inštalacijo in opremo.<br />
Pri projektiranju upoštevamo predvsem <strong>na</strong>slednje smernice:<br />
• projektirani sistem mora biti prijazen in enostaven za rav<strong>na</strong>nje,<br />
• sistem mora omogočati povezavo sistemov vseh področij tehničnega<br />
varovanja v enoten sistem (building ma<strong>na</strong>gement);<br />
• projektiramo opremo, ki ji zaupamo in je uspešno prestala vse teste v<br />
<strong>na</strong>šem razvojnem oddelku;<br />
• oprema mora biti certificira<strong>na</strong> pri pooblaščeni slovenski instituciji;<br />
• sistem mora biti zgrajen tako, da omogoča hiter servis in preprosto<br />
vzdrževanje tako programske in strojne opreme kakor tudi instalacij.<br />
Zakonodajo <strong>na</strong> področju projektiranja ureja Zakon o graditvi objektov<br />
(ZGO-B; URL RS št. 59/96), kakor tudi projektiranje sistemov tehničnega<br />
varovanja. Projektiranje po tem zakonu ni vezano le <strong>na</strong> izdelovanje projektne<br />
dokumentacije, ampak tudi <strong>na</strong> svetovanje.<br />
Po tem zakonu lahko dejavnost projektiranja opravlja gospodarska<br />
družba, ki je registrira<strong>na</strong> v sodnem registru za dejavnost projektiranja in z<br />
njim povezanega tehničnega svetovanja. Poleg tega sme pričeti projektivno<br />
<strong>podjetje</strong> opravljati svojo dejavnost šele, ko je vpisano v imenik projektivnih<br />
podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije. Podjetja izkazujejo svoje članstvo z<br />
identifikacijsko številko v enotnem žigu <strong>na</strong> vsaki zaključeni sestavini projektne<br />
dokumentacije. Identifikacijska številka podjetja <strong>Sintal</strong> je 1404/ES - MZ.<br />
Poleg tega mora projektantsko <strong>podjetje</strong> za vsak <strong>na</strong>črt imenovati odgovornega<br />
projektanta. Odgovorni projektanti morajo imeti opravljen strokovni izpit iz elektrotehnične<br />
stroke in biti vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici<br />
Slovenije. Identifikacijsko številko odgovornega projektanta-pooblaščenega<br />
inženirja uporablja odgovorni projektant skupaj z enotnim žigom projektivnega<br />
podjetja. Naš koncern ima dva pooblašče<strong>na</strong> odgovor<strong>na</strong> projektanta.<br />
Za projektiranje sistemov v okolju, kjer obstaja nevarnost eksplozij,<br />
imamo opravljene izpite v skladu s 25. členom Zako<strong>na</strong> o varstvu pri delu.<br />
Tako lahko projektiramo <strong>na</strong>prave tehničnega varovanja tudi v eksplozijsko<br />
ogroženih (EX) področjih. V skladu z Zakonom o zasebem varovanju in<br />
obveznem organiziranju služb varovanja imajo vsi v sektorju projektiva<br />
opravljen izpit za tehnike pri Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje.<br />
V sektorju projektiva je v <strong>Sintal</strong>u zaposlenih pet projektantov. Veliko pozornosti<br />
posvečamo izobraževanju in izpopolnjevanju. Tako se redno usposabljamo <strong>na</strong><br />
različnih področjih projektiranja ter varovanja oseb in premoženja. Redno<br />
sodelujemo tudi s tujimi podjetji, ki projektirajo varnostne sisteme in si <strong>na</strong> ta<br />
<strong>na</strong>čin izmenjujemo izkušnje in pristope pri zagotavljanju varnosti.<br />
Projektiranje varnostnih sistemov iz leta v leta pridobiva <strong>na</strong> svoji veljavi.<br />
Področje protipožarnega varovanja in varovanja pred nevarnimi snovmi in<br />
plini ureja zakon, medtem ko je <strong>na</strong> ostalih področji urejenost tovrstne dokumentacije<br />
prepušče<strong>na</strong> odločitvi menedžerjev.<br />
Razveseljivo dejstvo pa je, da varnost<strong>na</strong> zavest v Sloveniji raste, vendar<br />
pa <strong>na</strong> žalost pogosto "po toči".<br />
Igor Rot, inž.<br />
vodja sektorja projektiva<br />
17
Tehnične novosti<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Terorizem,<br />
in ilegalni<br />
mamila<br />
prebeæniki<br />
Ali se <strong>na</strong> sončni strani Alp poslavljamo od vrsto let dobro<br />
varovane oaze sredi krimi<strong>na</strong>lnega blata, ki je preplavilo razvito<br />
zahodno Evropo in post-totalitarne sisteme <strong>na</strong> vzhodu. Statistika<br />
Ministrstva za notranje zadeve RS kaže visok odstotek raziskanih<br />
dejanj in ne pretiran porast kaznivih dejanj v preteklem letu. Žal<br />
pa tudi visok odstotek neraziskanih <strong>na</strong>jtežjih kaznivih dejanj kot<br />
so: umori, podtaknjene eksplozije, medmafijski obračuni, izjemno<br />
povečanje kaznivih dejanj z obeležjem <strong>na</strong>silja, vse večja udeležba<br />
odvisnikov od mamil pri <strong>na</strong>jhujših kaznivih dejanjih in <strong>na</strong> koncu<br />
<strong>na</strong>ša vsakodnev<strong>na</strong> mora: ilegalni prebežniki, ki po vrsti ostaja neraziska<strong>na</strong>.<br />
Našteta dejanja niso <strong>na</strong>š izvirni greh, pojav<strong>na</strong> oblik<br />
<strong>na</strong>štetih krimi<strong>na</strong>lnih dejavnosti ima globalne razsežnosti in je<br />
pljusknila tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>še ozemlje.<br />
Smo pripravljeni <strong>na</strong> soočenje s samo še bolj agresivnim vdorom med<strong>na</strong>rodno<br />
organiziranih krimi<strong>na</strong>lnih skupin? Smo fi<strong>na</strong>nčno sposobni sprejeti<br />
še več ilegalnih prebežnikov? Ob vse večjem pojavu organiziranega<br />
krimi<strong>na</strong>la opažamo, da politiki pojema sapa, ostaja brez odgovorov in se<br />
zapira v obrav<strong>na</strong>vanje medstrankarskih zdrah <strong>na</strong> račun edinih resorjev, ki<br />
so poklicani za <strong>na</strong>šo varnost; to so ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo<br />
za obrambo in ministrstvo za pravosodje,...<br />
Dolgoletni opazovalci in a<strong>na</strong>litiki opisane problematike menijo, da je <strong>na</strong><br />
potezi stroka, ki <strong>na</strong> lokalni ravni že postavlja svoje temelje v boju proti<br />
terorizmu, mamilom in ilegalnim prebežnikom. Izobraževanje policistov,<br />
krimi<strong>na</strong>listov, carinikov, varnostnikov in delavcev MORS v tujini že kaže,<br />
da zmorejo dovolj z<strong>na</strong>nja za trd boj proti organiziranemu krimi<strong>na</strong>lu, vendar<br />
pa v ta boj ne morejo poseči aktivno brez ustrezne vrhunske tehnologije<br />
za <strong>na</strong>dzor, odkrivanje in a<strong>na</strong>litiko. Seveda pa je nje<strong>na</strong> uporaba smisel<strong>na</strong><br />
le, če bo potrje<strong>na</strong> tudi v fazi dokazovanja.<br />
Da se <strong>na</strong>vedeni resorji in službe zavedajo problema opremljenosti, je<br />
nedvoumno pokazalo njihovo veliko zanimanje za predstavitev opreme za<br />
<strong>na</strong>dzor, detekcijo in a<strong>na</strong>litiko, ki je bila v začetku aprila predstavlje<strong>na</strong> v<br />
prezentacijskem centru <strong>Sintal</strong> <strong>na</strong> Zaloški 157 v Ljubljani .<br />
Podjetji <strong>Sintal</strong> in Team Trade, Kamnik sta predstavili <strong>na</strong>slednje<br />
novosti:<br />
1. GPS - satelitski <strong>na</strong>vigacijski sistem, ki ga <strong>podjetje</strong> <strong>Sintal</strong> uspešno<br />
uporablja za sledenje vozil.<br />
2. TELEVIDEO - svetov<strong>na</strong> uspešnica v tehnologiji prenosa zvoka in slike<br />
po telefonski liniji.<br />
3. OLYMPUS - kompletni program endoskopov <strong>na</strong>menjenih za pregled in<br />
opazovanje zgradb, vozil, ladij, letal, pošiljk ...; dejansko za vse prostore,<br />
kjer je pregled prostovidno onemogočen. Program je razdeljen v<br />
tri osnovne skupine proizvodov:<br />
• togi boroskopi,<br />
• gibljivi fibroskopi,<br />
• gibljivi digitalni videoskopi,<br />
• pribor za endoskope (fotoaparati, video-kamere, monitorji, izvori<br />
hladne svetlobe ...)<br />
4. ENCORE videokamera s sposobnostjo snemanja do 8000 posnetkov<br />
<strong>na</strong> sekundo. Kamera je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> za a<strong>na</strong>lizo hitrih dogodkov.<br />
5. ION - TRACK - aparati <strong>na</strong> osnovi nove tehnologije so <strong>na</strong>menjeni za<br />
odkrivanje eksplozivnih snovi in mamil <strong>na</strong> principu masne spektrometrije.<br />
Oprema se odlikuje z <strong>na</strong>tančno detekcijo in priročnostjo.<br />
6. Najrazličnejša zrcala ter posebni seti <strong>na</strong>menjeni za pregled vozil in<br />
poslopij.<br />
7. OLYMPUS IR - infra-rdeča video kamera <strong>na</strong> teleskopski palici za pregled<br />
zatemnjenih prostorov oziroma nočno opazovanje.<br />
8. OLYMPUS L-VIS - aparat <strong>na</strong>menjen za pregled rezervoarjev, ka<strong>na</strong>lov,<br />
hidrantov, vodnih zajetij in podobnih aplikacij.<br />
Predstavitev <strong>na</strong>vedene opreme so se udeležili predstavniki ministrstva<br />
za notranje zadeve, ministrstva za obrambo, ministrstva za pravosodje,<br />
carinske uprave in varnostnih služb.<br />
Program endoskopske opreme obsega:<br />
Togi boreskopi<br />
Uporabljajo se za pregled<br />
notranjih delov avtomobilske<br />
karoserije kot npr. za iskanje<br />
skritih predmetov v pragovih, za<br />
pregled cevi orožja, notranjosti<br />
poštnih paketov (bombe v<br />
paketih).<br />
Kjer ne potrebujemo fleksibilnosti<br />
endoskopa pri pregledih,<br />
so zaradi cenovne<br />
dostopnosti <strong>na</strong>jbolj uporabljani<br />
ti togi boreskopi. Konstrukcija je čvrsta in energonomič<strong>na</strong> ter omogoča<br />
udobno rokovanje.<br />
18
Tehnične novosti<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Skupaj s popolnim izborom dodatne opreme je zagotovlje<strong>na</strong> uporabnost<br />
v vseh pogojih. V programu so boreskopi s premeri od 1,2 mm do<br />
16 mm in dolžin od 96 mm do 1445 mm.<br />
Gibljivi fibroskopi<br />
Fibroskope uporabljamo<br />
za pregled<br />
poslopij in vgrajene<br />
opreme, pregled vseh<br />
vrst vozil (tudi za pregled<br />
rezervoarjev za gorivo),<br />
preglede cevi oziroma<br />
ozkih in zavitih ka<strong>na</strong>lov,<br />
pregled vseh vrst<br />
orožja, kakor tudi za<br />
preglede poštnih<br />
pošiljk. Koristijo dve<br />
bistveni lastnosti<br />
optičnih vlaken; sposobnost<br />
pre<strong>na</strong>šanja svetlobe z zanemarljivo izgubo in njihovo z<strong>na</strong>čilno prilagodljivost,<br />
ki jim omogoča sledenje zelo ozkih krivin, ne da bi se<br />
poškodovali. V Olympusu so izdelali posebno tanko stekleno vlakno (v<br />
nekaterih primerih manj kot e<strong>na</strong> stotinka milimetra), ki se potem oblikuje<br />
v povezan optični snop desettisočih vlaken (fibroskop premera 6 mm vsebuje<br />
60.000 vlaken).<br />
V programu so fibroskopi premerov od 0,6 mm do 13 mm in dolžin od<br />
255 mm do 3000 mm.<br />
Gibljivi videoskopi<br />
Uporabljajo za<br />
prenos slike<br />
barvni miniaturni<br />
CCD čip (posebno<br />
<strong>na</strong>rejen za<br />
OLYMPUS), ki je<br />
vgrajen v konici<br />
videoskopa ter<br />
optič<strong>na</strong> vlak<strong>na</strong> za<br />
osvetlitev. S tem<br />
dosežemo odlično sliko, ki jo <strong>na</strong> zaslonu vidimo v celoti brez robov,<br />
omogoče<strong>na</strong> pa je izdelava zelo dolgih videoskopov brez izgube kakovosti<br />
slike. Zaradi odlične slike se uporabljajo tudi za zahtevne preglede (npr.:<br />
pregled letalskih motorjev). Ostale lastnosti in uporabnost so e<strong>na</strong>ke kot<br />
pri fibroskopih.<br />
V programu so videoskopi premera od 6 mm do 20 mm in dolžin od 1<br />
m do 16 m.<br />
Pribor za endoskopijo:<br />
Svetlobni viri<br />
V številnih primerih uporabe vizualnega pregleda je izbira svetlobnega<br />
vira bistve<strong>na</strong>. V programu so zato svetlobni viri ki uporabljajo halogensko,<br />
kovinsko-halidno ali ksenonovo žarnico ter omogočajo osvetlitev notranjosti<br />
predmete katerega pregledujemo.<br />
Optični povezovalni kabli<br />
Uporabljajo se za povezavo med virom hladne svetlobe in<br />
endoskopom.<br />
Video a<strong>na</strong>lizatorji<br />
Namenjeni so za digitalno upravljanje slike, možnost merjenja,<br />
povečanje kontrasta, povečave, avtomatsko kontrolo svetlobe, kopiranje,<br />
primerjave slik, shranjevanje, povezave s PC ali tiskalnikom.<br />
Nekaj primerov uporabe OLYMPUS opreme:<br />
Pregled vseh vrst vozil je e<strong>na</strong><br />
od <strong>na</strong>jbolj uporabljenih<br />
aplikacij. Možen je pregled<br />
vseh votlih delov vključno z rezervoarjem<br />
goriva. Najpogosteje<br />
<strong>na</strong>jdejo mamila, orožje in drugo<br />
tihotapsko blago.<br />
Za pregled poslopij in vgrajene<br />
opreme uporabljamo<br />
različno endoskopsko opremo<br />
in IR-kamero za nočno gledanje.<br />
OLYMPUS IR -<br />
infra-rdeča video<br />
kamera <strong>na</strong> teleskopski<br />
palici za pregled<br />
zatemnjenih prostorov<br />
oziroma nočno<br />
opazovanje.<br />
Uporabljamo jo<br />
tudi za pregled<br />
tovornih vozil, letal,<br />
podstrešij ter kleti.<br />
Jože Predanič, inž., projektni vodja<br />
Darko Tomšič, TEAM TRADE d.o.o.<br />
Vse informacije o proizvodih (prospekti, cene, demonstracija opreme ...)<br />
dobite pri podjetju TEAM TRADE d.o.o. <strong>na</strong> telefonskih številkah 061/813<br />
751, 041/691 599 in 041/691 590 oziroma po faksu: 061/813 496 ali<br />
pa <strong>na</strong>s obiščite v <strong>na</strong>ših prostorih, ki se <strong>na</strong>hajajo v Kamniku (Obrtno-industrijska<br />
co<strong>na</strong> Trival, Bakovnik 3).<br />
19
Zakaj so <strong>na</strong>stale piramide<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Varovanje faraonov<br />
v starem Egiptu<br />
Ljudje so se že v <strong>na</strong>jzgodnejši stopnji svojega razvoja zavedali<br />
pome<strong>na</strong> varovanja. Sprva so sebe, svoje <strong>na</strong>jbližje in dobrine pred<br />
vsiljivci varovali še bolj <strong>na</strong>gonsko, zelo kmalu pa so za zaščito začeli<br />
uporabljati <strong>na</strong>prednejše metode in pripomočke. Različne oblike<br />
združevanja ljudi so skozi čas v zakladnico človeške zgodovine<br />
pri<strong>na</strong>šale vedno nova dog<strong>na</strong>nja in dosežke neprecenljive vrednosti.<br />
Med <strong>na</strong>jmogočnejše in <strong>na</strong>jzanimivejše združbe te vrste gotovo sodi<br />
tudi civilizacija Starega Egipta. Že stoletja burijo domišljijo skrivnosti,<br />
povezane z njo, in še dandanes lahko občudujemo dosežke, ki jim niti<br />
čas ni mogel odvzeti veličastnosti. Ob vseh dokazih bogastva dobrin<br />
iz tistega časa je <strong>na</strong>jbrž zanimivo osvetliti mogočno civilizacijo tudi z<br />
vidika varovanja.<br />
sužnjev gradili tudi po več desetletij, še danes pa ni popolnoma razjasnjeno, <strong>na</strong><br />
kakšen <strong>na</strong>čin so uspeli s tedanjo tehnologijo zgraditi te, ponekod tudi več kot<br />
sto metrov visoke stvaritve. Poleg tega z<strong>na</strong>nstvenike že dolgo vznemirjajo<br />
različne zgodbe, teorije in skrivnosti v zvezi z njimi.<br />
Mi pa se povrnimo k varovanju. Čez čas so <strong>na</strong>mreč faraoni spoz<strong>na</strong>li, da jih v<br />
posmrtnem življenju niti piramide ne morejo zavarovati pred lačnim ljudstvom in<br />
nepridipravi, ki jih je mamila misel <strong>na</strong> bogastvo, skrito v piramidah. Grobnice so<br />
skušali kar <strong>na</strong>jbolj skriti. V živo skalo so vklesovali po več deset metrov dolge<br />
hodnike, ki so vodili v sobane s sarkofagi. Vse to so obogatili s prekrasnimi<br />
poslikavami in hieroglifi. Vhode so uspeli tako dobro zakriti, da je veči<strong>na</strong> grobnic<br />
kljub intenzivnim iskanjem še do sedaj ostala neodkrita.<br />
Starodavni Egipt je kot držav<strong>na</strong> tvorba obstajal že v obdobju približno 2.500<br />
let pred <strong>na</strong>šim štetjem. Življenje je bilo skoncentrirano ob ozkem pasu brega<br />
reke Nil kot edinemu viru vode in<br />
rodovitnega blata daleč <strong>na</strong>okoli.<br />
Da<strong>na</strong>šnjega Egipta kljub tako obetavnim začetkom ne moremo prištevati<br />
med razvitejše dežele. V stoletjih se je <strong>na</strong>čin življenja popolnoma spremenil,<br />
druge dežele so se razvijale hitreje,<br />
starodavno vero je izpodrinila muslimanska,<br />
faraoni pa so že zdav<strong>na</strong>j<br />
Kralju - faraonu je pripadala tudi<br />
vloga verskega poglavarja, ki je bila<br />
zelo pomemb<strong>na</strong>, saj je vera močno<br />
vplivala <strong>na</strong> življenje Staroegipčanov.<br />
Posameznim bogovom in boginjam<br />
so postavljali in posvečali mogočne<br />
templje, kjer so jim izkazovali svojo<br />
podložnost, jih častili in <strong>na</strong>nje <strong>na</strong>slavljali<br />
svoje prošnje. Težko življenje<br />
izginili. Ostale so mogočne stvaritve,<br />
ki ne pomenijo več suženjskega dela<br />
za tisoče ljudi, temveč privabljajo<br />
množice turistov z vseh koncev<br />
sveta. Veči<strong>na</strong> turistov je ob prvem<br />
stiku z Egiptom precej neprijetno<br />
preseneče<strong>na</strong> ob množici oboroženih<br />
policistov in vojakov, ki jih spremljajo<br />
<strong>na</strong> vsakem koraku. Varovanje je<br />
množic in strah pred smrtjo je lajšala<br />
danes usmerjeno v varovanje<br />
vera v posmrtno življenje. To sicer<br />
velja še za večino danes prisotnih verstev,<br />
Danes piramide varuje intervencijska skupi<strong>na</strong> egipœanske policije<br />
stvaritev samih in njihovih občudovalcev,<br />
saj v državno blagajno pri<strong>na</strong>šajo<br />
obstaja pa pomemb<strong>na</strong> posebnost, ki je močno vplivala <strong>na</strong> celotno levji delež dohodka, revnemu ljudstvu pa omogočajo preživetje.<br />
podobo Starega Egipta. Verovali so <strong>na</strong>mreč, da je človek v raj sprejet skupaj s<br />
telesom, zato je bilo izredno pomembno, da je truplo ostalo čimbolj ohranjeno.<br />
Odkrili so zapleten postopek za mumifikacijo, s katerim so trupla zavarovali<br />
pred neusmiljenim zobom časa. Sprva so mumije pokopavali, vendar so kaj<br />
kmalu ugotovili, da tako predstavljajo lahek plen lačnim zverem. Umrle so za<br />
posmrtno življenje opremljali z materialnimi dobri<strong>na</strong>mi, zato ni bilo malo<br />
primerov, ko so grobove izropali, velikokrat pa tudi oskrunili, še posebno<br />
grobove velikašev, katerih posmrt<strong>na</strong> bivališča so bila prave male zakladnice.<br />
Faraoni so večinoma že za časa svojega življenja poskrbeli za svoje posmrtno<br />
bivališče, saj so tudi v drugem življenju želeli uživati svoj status in bogastvo. V<br />
želji po zavarovanju pred nevšečnostmi, ki jih je pri<strong>na</strong>šalo pokopavanje, so<br />
začeli graditi grobnice. Tako so <strong>na</strong>stale skrivnostne piramide, ki so jih tisoči<br />
Zaključimo lahko, da je čas prinesel nekatere spremembe v pojmovanju, kaj<br />
posamezniku predstavlja dobrino in vrednoto, zato se <strong>na</strong>m mogoče danes<br />
zdijo nekatere stvari nesmiselne in nepotrebne. Poleg tega <strong>na</strong>m z<strong>na</strong>nje, ki se<br />
kopiči skozi tisočletja, omogoča varovanje s tehnologijo, ki si je takrat niso<br />
mogli niti predstavljati. Pa vendar, ko se spustimo v skrivnostne piramide ali<br />
občudujemo poslikave <strong>na</strong> ste<strong>na</strong>h grobnic globoko v osrčju gora in počasi,<br />
košček za koščkom, dojemamo veličino nekdanjega Egipta, se zavemo in<br />
lahko cenimo, kako moč<strong>na</strong> je bila želja po varovanju nečesa, kar je bilo takrat<br />
resnično pomembno, in kaj vse so bili pripravljeni za to žrtvovati. Žal danes o<br />
tem velikokrat premišljujemo takrat, ko je za to že prepozno.<br />
Ja<strong>na</strong> Zakrajšek<br />
20
Podjetje smo ljudje<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Veseli piknik letos v Zadvoru<br />
Tudi letos so zvoki ansambla <strong>Sintal</strong>ček in vonj hrane z žara vabili <strong>na</strong><br />
<strong>Sintal</strong>ov tradicio<strong>na</strong>lni Veseli piknik, ki je tretjo junijsko soboto h koči<br />
Turističnega društva Zadvor pritegnil večino zaposlenih v podjetju<br />
<strong>Sintal</strong> in njihove družinske člane. Piknik je priložnost za medsebojno<br />
spoz<strong>na</strong>vanje sodelavcev, ki se v koncernu <strong>Sintal</strong> zaradi dislociranosti<br />
podjetij, ki sestavljajo koncern, ne poz<strong>na</strong>jo. Tako so se lahko srečali in<br />
družili zaposleni podjetja <strong>Sintal</strong>, Varnosti Celje in Varnostne agencije<br />
Kočevje.<br />
Predstavniki <strong>Sintal</strong>ove okrepčevalnice Viktorija so poskrbeli, da odlične hrane<br />
(še popoldne se je <strong>na</strong>d ognjem vrtel vol) in osvežujoče pijače ni zmanjkalo, ves<br />
čas pa je bilo izjemno živahno tudi ob prostoru za srečolov, za katerega <strong>na</strong>grade<br />
so prispevali prijazni partnerji koncer<strong>na</strong> <strong>Sintal</strong>. Zaradi mamljiih <strong>na</strong>grad, še<br />
posebno glavne <strong>na</strong>grade, mobilnih telefonov Mobitela, so šle srečke kot za<br />
med.<br />
Vsi, ki so prišli <strong>na</strong> piknik, so si lahko <strong>na</strong>šli primeren prostor za zabavo, klepet<br />
in prigrizek. Razigrani otroci pa so tako ali tako več ali manj <strong>na</strong>šli svojo zabavo v<br />
okolici koče, ki stoji sredi gozda <strong>na</strong> obrobju Ljubljane. Razveseljivo je, da se <strong>na</strong>m<br />
<strong>na</strong> pikniku vsako leto pridruži več družin s svojimi otroci, kar samo potrjuje, da je<br />
piknik več kot dobrodošla priložnost za srečanje zaposlenih v koncernu <strong>Sintal</strong>,<br />
saj je povpreč<strong>na</strong> starost zaposlenih le nekaj čez trideset let.<br />
Poleg različnih družabnih iger so se nekateri »spopadli« <strong>na</strong> balinišču, drugi<br />
lomili noge <strong>na</strong> nogometnem igrišču, spet tretji pa zavrteli <strong>na</strong> plesišču, saj je<br />
ansambel <strong>Sintal</strong>ček skorajda neumorno igral pozno v noč. Najbolj zagreti pa so<br />
svoje moči dokazovali ob vlečenju vrvi.<br />
V vleœenju vrvi so se pomerili tudi <strong>na</strong>jmlajøi. Nekateri so <strong>na</strong>vijali, drugi zares pomagali.<br />
Septembra pa <strong>na</strong> Triglav!<br />
Pozno poleti se bomo <strong>Sintal</strong>ovi uslužbenci vnovič odpravili<br />
<strong>na</strong> Triglav. Kot pravi organizator osvajanja <strong>na</strong>jvišjega<br />
slovenskega vrha Tomo Smolnikar, bo pohod <strong>na</strong> Triglav predvidoma<br />
3. septembra (rezervni datum je 10. september) ,<br />
<strong>na</strong>nj pa se lahko skupaj z družinskimi člani prijavite v<br />
<strong>Sintal</strong>ovem dežurnem centru, v trgovini in v prostorih Five.<br />
Izlet v gore, ki bo potekal po <strong>na</strong>črtu in ki ga je Smolnikar pripravil<br />
za lanskoletni vzpon, a je zaradi slabega vreme<strong>na</strong> odpadel, bo tudi<br />
tokrat tridneven. Izhodišče pohoda <strong>na</strong> Triglav bo Rudno polje. Prvi<br />
dan prespimo <strong>na</strong> Kredarici, od koder se zjutraj odpravimo <strong>na</strong> Triglav.<br />
Drugo noč prespimo v koči <strong>na</strong> Sedmerih jezerih.<br />
Najprej hra<strong>na</strong> in pijaãa, potem pa ples in zabava do poznih ur.<br />
Ob tem ne pozabite, da je predvsem za tiste, ki ne hodite v gore,<br />
primerno, da si poleti z manjšimi vzponi <strong>na</strong> nižje hribe zmerno <strong>na</strong>birate<br />
kondicijo. Prav tako je izjemno pomemb<strong>na</strong> primer<strong>na</strong> oprema:<br />
planinski čevlji (športne copate so povsem neprimerne in jih boste<br />
lahko nosili samo v planinskih kočah, med hojo v gorah pa ne), v<br />
<strong>na</strong>hrbtniku pa morate imeti tudi rezervne majice in površnik (<strong>na</strong>jbolje<br />
vetrovko), kapo in rokavice, saj je <strong>na</strong> dobrih dva tisočih metrih<br />
hladno, piha lahko tudi veter. Prav tako je priporočljivo, če imate s<br />
seboj <strong>na</strong>pitek. Pohodnike bo spremljalo od pet do sedem profesio<strong>na</strong>lnih<br />
vodnikov. Za vse dodatne informacije pokličite Tomota<br />
Smolnikarja v <strong>Sintal</strong>ovo servisno službo ali <strong>na</strong> mobilni telefon:<br />
041/653 536.<br />
21
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Križanka in humor<br />
Zakonca se odločita za počitnice <strong>na</strong> turistični kmetiji.<br />
Med ogledovanjem kurnika ženska zagleda<br />
peteli<strong>na</strong>, ki kar po vrsti skače z ene kokoši <strong>na</strong> drugo.<br />
Preseneče<strong>na</strong> vpraša kmeta: “Je vaš petelin vsak<br />
dan takole živahen?” “Seveda”, pravi kmet. “Povejte<br />
to, prosim, mojemu možu,” pravi<br />
ženska. Kasneje kmet možu res to<br />
omeni. “Pa tale vaš petelin to počne<br />
vedno z isto kokoško?” “Ne,” mu odgovori<br />
kmet. “No, pa to povejte moji ženi.”<br />
Geslo kriæanke 6. πtevilke <strong>Sintal</strong>Ëka je: SLUÆBENA IZ<strong>KA</strong>ZNICA, PREIZKUS ZNANJA<br />
»ESTITAMO!<br />
Prispelo je 175 reπitev, pravilnih je bilo 161. Izærebali smo sledeËe <strong>na</strong>grajence:<br />
1. Peter Novak, Mahovnik 9, KoËevje prejme GASILSKI APARAT za avtomobil.<br />
2. Silva<strong>na</strong> Stopar, Janka Puclja, Kranj prejme OSEBNO ALARMNO NAPRA<strong>VO</strong>.<br />
3. Mojca Rahne, Utik 40, Vodice prejme CILINDRI»NI VLOÆEK za kljuËavnico.<br />
Reπitve kriæanke poπljite <strong>na</strong>jkasneje do 20. avgusta <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov SINTAL d.d., Zaloπka 143, 1000 Ljublja<strong>na</strong> s pripisom za kriæanko. Izærebali bomo tri <strong>na</strong>grajence,<br />
ki bodo poslali pravilne reπitve. Nagrade so: GASILSKI APARAT za avtomobil, OSEBNA ALARMNA NAPRAVA, CILINDRI»NI VLOÆEK za kljuËavnico.<br />
22
Podjetje smo ljudje<br />
Naj, <strong>na</strong>j ...<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Tomaža Trčka poz<strong>na</strong>jo zaposleni v <strong>Sintal</strong>ovem sektorju spremstvo de<strong>na</strong>rja, kjer<br />
je zaposlen tri leta in pol, ne samo kot svojega dobrega sodelavca, pač pa tudi kot<br />
dobrega skakalca <strong>na</strong> smučeh.<br />
Tomaž, ki je po poklicu mizar, je <strong>na</strong> svet privekal 4. maja pred 25 leti in je <strong>na</strong> skakaške<br />
smuči stopil, ko je bil star komaj štiri leta. »Kar pomnim zase, sem si želel leteti kot ptica«,<br />
pripoveduje Tomaž, ki prihaja iz majhnega kraja Jezero, kjer kar mrgoli <strong>na</strong>vdušenih skakalcev<br />
<strong>na</strong> smučeh. Prve skoke je delal <strong>na</strong> skakalnici <strong>na</strong> Padarjevem lazu <strong>na</strong>d Jezerom, kjer so<br />
<strong>na</strong>jbolj zagrizeni sami izdelali 25-metrsko skakalnico. Z leti, ko je rasel, so se večale tudi<br />
skakalnice, kjer je v Nemčiji, Avstriji, <strong>na</strong> Češkem in drugje meril moči z <strong>na</strong>jboljšimi slovenskimi<br />
in tujimi skakalci. Ko je bil v prvem letniku srednje šole, je <strong>na</strong> planiški letalnici dosegel svoj<br />
osebni rekord. Pridobil si je licenco profesio<strong>na</strong>lnega skakalca, njegova velika želja pa je bila<br />
postati trener mladih skakalcev. Dve leti je <strong>na</strong>jmlajše tudi treniral, vendar pa se je v zadnjem<br />
času delu <strong>na</strong> tem področju odrekel. Še vedno pa skače in kot pravi, pomaga pri <strong>na</strong>črtovani<br />
gradnji skakalnega središča, ki <strong>na</strong>j bi <strong>na</strong>stal v Pelhanovem lazu pod Rakitno. Z drugimi<br />
zagrizenimi člani Smučarskega skakalnega kluba Jezero si prizadeva, da bi središče čimprej<br />
postalo resničnost in da bi v njem svoje mesto <strong>na</strong>šlo čimveč mladih. Tako bi jih odvrnili od<br />
uživanja mamil in drugih nevarnosti, s katerimi se srečujejo med odraščanjem.<br />
Za rundo ...<br />
V začetku maja, mesecu ljubezni, sta si večno zvestobo in oporo v skupnem<br />
življenju obljubila <strong>Sintal</strong>ov komercialist, 27-letni Herman Žaucer, in leto dni mlajša<br />
Alenka. S civilno poroko <strong>na</strong> Ljubljanskem gradu sta 8. maja okro<strong>na</strong>la svojo, do<br />
tedaj kar e<strong>na</strong>jst let trajajočo zvezo, cerkveno pa sta se v krogu družine poročila še<br />
v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Mladoporočenca, ki skupaj živita v svojem stanovanju<br />
v Novih Jaršah v Ljubljani, se pripravljata tudi že <strong>na</strong> starševstvo, saj oktobra<br />
pričakujeta prvorojenca.<br />
Herman je svojo kariero v <strong>Sintal</strong>u začel kmalu po ustanovitvi podjetja leta 1992, ko je<br />
začel delati kot serviser in montažer, kmalu pa se je izkazal tudi za uspešnega komercialista.<br />
Delo ga veseli, pomembno pa je, kot pravi sam, da <strong>na</strong>ročnikom, ki so iz dneva v dan<br />
bolj zahtevni, lahko <strong>na</strong> področju tehnike in storitev ponudi vedno kaj novega in izpopolnjenega.<br />
S sodelavci se zelo dobro razume, preden pa je stopil v zakonsko zvezo, je seveda<br />
dal za obvezno rundo v <strong>Sintal</strong>ovi okrepčevalnici Viktorija. Herman je z Alenko, ki je kot<br />
diplomira<strong>na</strong> pravnica zaposle<strong>na</strong> pri zavarovalnici Triglav, <strong>na</strong> poročno potovanje odšel v Italijo.<br />
Privoščila sta si svojevrstno avanturo, saj sta se z avtomobilom zapeljala prav do Rima, <strong>na</strong><br />
poti pa sta si med drugim ogledala tudi prečudovite Benetke in čarobne Firence. Na<br />
medenem tednu ju je spremljalo lepo vreme in potovanje jima je ostalo v lepem spominu.<br />
Naj jima bo lepo še <strong>na</strong>prej, jima želimo tudi mi!<br />
23
Naša splet<strong>na</strong> stran<br />
www.sintal.si<br />
kakovost<br />
ISO 9001