Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal
Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal
Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zakaj so <strong>na</strong>stale piramide<br />
kakovost<br />
ISO 9001<br />
Varovanje faraonov<br />
v starem Egiptu<br />
Ljudje so se že v <strong>na</strong>jzgodnejši stopnji svojega razvoja zavedali<br />
pome<strong>na</strong> varovanja. Sprva so sebe, svoje <strong>na</strong>jbližje in dobrine pred<br />
vsiljivci varovali še bolj <strong>na</strong>gonsko, zelo kmalu pa so za zaščito začeli<br />
uporabljati <strong>na</strong>prednejše metode in pripomočke. Različne oblike<br />
združevanja ljudi so skozi čas v zakladnico človeške zgodovine<br />
pri<strong>na</strong>šale vedno nova dog<strong>na</strong>nja in dosežke neprecenljive vrednosti.<br />
Med <strong>na</strong>jmogočnejše in <strong>na</strong>jzanimivejše združbe te vrste gotovo sodi<br />
tudi civilizacija Starega Egipta. Že stoletja burijo domišljijo skrivnosti,<br />
povezane z njo, in še dandanes lahko občudujemo dosežke, ki jim niti<br />
čas ni mogel odvzeti veličastnosti. Ob vseh dokazih bogastva dobrin<br />
iz tistega časa je <strong>na</strong>jbrž zanimivo osvetliti mogočno civilizacijo tudi z<br />
vidika varovanja.<br />
sužnjev gradili tudi po več desetletij, še danes pa ni popolnoma razjasnjeno, <strong>na</strong><br />
kakšen <strong>na</strong>čin so uspeli s tedanjo tehnologijo zgraditi te, ponekod tudi več kot<br />
sto metrov visoke stvaritve. Poleg tega z<strong>na</strong>nstvenike že dolgo vznemirjajo<br />
različne zgodbe, teorije in skrivnosti v zvezi z njimi.<br />
Mi pa se povrnimo k varovanju. Čez čas so <strong>na</strong>mreč faraoni spoz<strong>na</strong>li, da jih v<br />
posmrtnem življenju niti piramide ne morejo zavarovati pred lačnim ljudstvom in<br />
nepridipravi, ki jih je mamila misel <strong>na</strong> bogastvo, skrito v piramidah. Grobnice so<br />
skušali kar <strong>na</strong>jbolj skriti. V živo skalo so vklesovali po več deset metrov dolge<br />
hodnike, ki so vodili v sobane s sarkofagi. Vse to so obogatili s prekrasnimi<br />
poslikavami in hieroglifi. Vhode so uspeli tako dobro zakriti, da je veči<strong>na</strong> grobnic<br />
kljub intenzivnim iskanjem še do sedaj ostala neodkrita.<br />
Starodavni Egipt je kot držav<strong>na</strong> tvorba obstajal že v obdobju približno 2.500<br />
let pred <strong>na</strong>šim štetjem. Življenje je bilo skoncentrirano ob ozkem pasu brega<br />
reke Nil kot edinemu viru vode in<br />
rodovitnega blata daleč <strong>na</strong>okoli.<br />
Da<strong>na</strong>šnjega Egipta kljub tako obetavnim začetkom ne moremo prištevati<br />
med razvitejše dežele. V stoletjih se je <strong>na</strong>čin življenja popolnoma spremenil,<br />
druge dežele so se razvijale hitreje,<br />
starodavno vero je izpodrinila muslimanska,<br />
faraoni pa so že zdav<strong>na</strong>j<br />
Kralju - faraonu je pripadala tudi<br />
vloga verskega poglavarja, ki je bila<br />
zelo pomemb<strong>na</strong>, saj je vera močno<br />
vplivala <strong>na</strong> življenje Staroegipčanov.<br />
Posameznim bogovom in boginjam<br />
so postavljali in posvečali mogočne<br />
templje, kjer so jim izkazovali svojo<br />
podložnost, jih častili in <strong>na</strong>nje <strong>na</strong>slavljali<br />
svoje prošnje. Težko življenje<br />
izginili. Ostale so mogočne stvaritve,<br />
ki ne pomenijo več suženjskega dela<br />
za tisoče ljudi, temveč privabljajo<br />
množice turistov z vseh koncev<br />
sveta. Veči<strong>na</strong> turistov je ob prvem<br />
stiku z Egiptom precej neprijetno<br />
preseneče<strong>na</strong> ob množici oboroženih<br />
policistov in vojakov, ki jih spremljajo<br />
<strong>na</strong> vsakem koraku. Varovanje je<br />
množic in strah pred smrtjo je lajšala<br />
danes usmerjeno v varovanje<br />
vera v posmrtno življenje. To sicer<br />
velja še za večino danes prisotnih verstev,<br />
Danes piramide varuje intervencijska skupi<strong>na</strong> egipœanske policije<br />
stvaritev samih in njihovih občudovalcev,<br />
saj v državno blagajno pri<strong>na</strong>šajo<br />
obstaja pa pomemb<strong>na</strong> posebnost, ki je močno vplivala <strong>na</strong> celotno levji delež dohodka, revnemu ljudstvu pa omogočajo preživetje.<br />
podobo Starega Egipta. Verovali so <strong>na</strong>mreč, da je človek v raj sprejet skupaj s<br />
telesom, zato je bilo izredno pomembno, da je truplo ostalo čimbolj ohranjeno.<br />
Odkrili so zapleten postopek za mumifikacijo, s katerim so trupla zavarovali<br />
pred neusmiljenim zobom časa. Sprva so mumije pokopavali, vendar so kaj<br />
kmalu ugotovili, da tako predstavljajo lahek plen lačnim zverem. Umrle so za<br />
posmrtno življenje opremljali z materialnimi dobri<strong>na</strong>mi, zato ni bilo malo<br />
primerov, ko so grobove izropali, velikokrat pa tudi oskrunili, še posebno<br />
grobove velikašev, katerih posmrt<strong>na</strong> bivališča so bila prave male zakladnice.<br />
Faraoni so večinoma že za časa svojega življenja poskrbeli za svoje posmrtno<br />
bivališče, saj so tudi v drugem življenju želeli uživati svoj status in bogastvo. V<br />
želji po zavarovanju pred nevšečnostmi, ki jih je pri<strong>na</strong>šalo pokopavanje, so<br />
začeli graditi grobnice. Tako so <strong>na</strong>stale skrivnostne piramide, ki so jih tisoči<br />
Zaključimo lahko, da je čas prinesel nekatere spremembe v pojmovanju, kaj<br />
posamezniku predstavlja dobrino in vrednoto, zato se <strong>na</strong>m mogoče danes<br />
zdijo nekatere stvari nesmiselne in nepotrebne. Poleg tega <strong>na</strong>m z<strong>na</strong>nje, ki se<br />
kopiči skozi tisočletja, omogoča varovanje s tehnologijo, ki si je takrat niso<br />
mogli niti predstavljati. Pa vendar, ko se spustimo v skrivnostne piramide ali<br />
občudujemo poslikave <strong>na</strong> ste<strong>na</strong>h grobnic globoko v osrčju gora in počasi,<br />
košček za koščkom, dojemamo veličino nekdanjega Egipta, se zavemo in<br />
lahko cenimo, kako moč<strong>na</strong> je bila želja po varovanju nečesa, kar je bilo takrat<br />
resnično pomembno, in kaj vse so bili pripravljeni za to žrtvovati. Žal danes o<br />
tem velikokrat premišljujemo takrat, ko je za to že prepozno.<br />
Ja<strong>na</strong> Zakrajšek<br />
20
Change language