Julij Nardin - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicina• naučite se sprostiti (v mirnem kotičku, izbrišemo vse motnje, kise pojavljajo v zavesti…);• od časa do časa si odpočijte (ne mislite na nič), zlasti če stezasvojeni z delom;• kontrolirajte poživila (delujejo le začasno).Bolje bomo obvladali stres, če si bomo na jasnem, kaj lahkospremenimo. Ne predajmo se popolnoma, ne postanimo pasivni dotistega, česar trenutno ne moremo spremeniti. Stres lahko obvladamoz oblikovanjem svojih stališč in vedenja. Lahko se naučimo,da konfliktne situacije rešujemo z dogovarjanjem in prilagajanjemter kompromisi, namesto da si s prevladovanjem za vsako cenoali zanikanjem konfliktnih situacij nakopljemo težave. Naslednjipomembni načini obvladovanja stresnih situacij so:• umik (enostaven umik iz stresnih razmer: umik iz skupine,sprememba dela, premestitev k drugemu nadrejenemu…);• načrtovanje delovnih ciljev (realno opredeljevanje ciljev, ki sodosegljivi in ne privedejo do neprestanih prepirov, kaj je narejenoin kaj ne);• razumevanje za osebne probleme (veliko pomenita razumevanjeza probleme in morebitna pomoč pri reševanju tistemu, ki je vtežavah).Darja Boben Bardutzky je spregovorila o oceni nevarnosti stresaza naše telo, o zavedanju stresne situacije in vedenjski reakciji nanjo. Svoj fiziološki odgovor na psihološke stresne situacije začnemooblikovati s primarnimi in sekundarnimi ocenami. Naši možganineprestano vrednotijo tok dogodkov, ki smo jim priča. V tem ocenjevalnemprocesu klasificiramo dogodke kot znane in neznane terkot ogrožajoče in manj ogrožajoče. Sočasno načrtujemo različnevedenjske strategije za obvladovanje teh nenadnih dogodkov.Vzporedno z vrednotenjem in vedenjskimi prilagoditvami doživljamočustva, ki nam signalizirajo, kako uspešne so naše vedenjskestrategije, in spodbujajo dodatna vedenja. Vedenjski psihologi soprepričani, da najprej ocenimo dogodek glede na to, kako ogrožajočje za nas. S sekundarno oceno pa ovrednotimo svoje možnostiza obvladanje ogrožajočih situacij. Z drugimi besedami – naša ocenadoloči naravo in obseg naših reakcij. Novejši pogledi govorijo ohierarhiji obvladovanja situacije, ki vključuje hipotalamus, limbičnisistem in možgansko skorjo (zavest). Nekaj vzpodbudnih študij pagovori o tem, da lahko pozitivna čustva in močna socialna podporaokrepijo funkcije imunskega sistema in izboljšajo zdravje. »Če birekel pacientom, naj si zvišajo raven imunoglobulinov ali T-celic, nihčene bi vedel, kako naj to naredi. Če pa bi jih lahko naučil, kako naj imajogloboko in iskreno radi sebe in druge, bi do teh istih sprememb prišloavtomatično.« Ko ozavestimo nove vsebine, lahko tudi izbiramomed različnimi možnostmi in se bodisi odločamo za znane načineodziva in vedenja bodisi se učimo novih.O zdravilnih vrtovih in souporabi neravnega okolja za lajšanjesimptomov stresa je spregovorila Zora Vadnjal Gruden. Določenividiki naravnih pokrajin (drevesa, trava, mirna voda) imajostatistično dokazan pozitivni učinek na zmanjšanje oz. izboljšanječustvenih, vedenjskih, fizioloških parametrov stresnega odzivapri ljudeh. Tak učinek so po nekajminutnem opazovanju naraveopazili tudi pri bolnikih, ki so doživljali akutni stres.Vrt ali vrtu oziroma naravnemu okolju podobni prizori zmanjšajobolečino in potrebo po uporabi in jakosti zdravil proti bolečini.Vsi učinki, ki jih ima vrt kot zdravilno okolje na bolnike, nastanejokot posledica njihove zmožnosti za zmanjševanje različnih vidikovstresa. V večini raziskav se je izkazalo, da lahko omilijo stres in prekotega delujejo tudi na druge izide zdravljenja. Vrt bolniku omogočaboljši občutek nadzora nad situacijo, krepi socialno podporoin socialno mrežo, daje mu možnost fizične aktivnosti in dostop vnaravo in odvrača pozornost od trenutno žalostnih misli.Delavnice o obvladovanju stresaUdeležence, bilo nas je več kot 30, so najbolj navdušile delavniceo obvladovanju stresa. V dveh delavnicah smo aktivno sami sodelovaliin poročali o našem lastnem stresu in načinu obvladovanjale-tega. Med predavanji smo imeli prikaz meditacije, pranajamadihalne tehnike in sprostilne vaje. Kolegi so nam tudi predstavilisvoje izkušnje z delavnicami o stresu. Jadran Kleibencetl je poudaril,da mora zdravnik medicine dela podjetju (vodilnim in delavcem)predstaviti zdravstveno stanje delavcev in nato organiziratistrukturirano delavnico. Kohezivnost je boljša v majhnih skupinah.Udeleženci morajo občutiti empatijo do svojih sodelavcev in skušatiodpraviti svoje obrambne mehanizme. Ob tem se uporabljajovedenjske tehnike (dihalne, imaginativne-kaj slišim, vidim in čutnezaznavne tehnike). Delavnice so izvedli v zdravstveni organizacijiz medicinskimi sestrami, v šolah z učitelji, z vzgojitelji, z delavci vkovinskopredelovalni industriji, z delavci v upravni enoti, z delavciv gradbeni delovni organizaciji. Bile so brezplačne in na koncudelovnega časa.Tridnevni seminar »Stress-management za vodilne delavce« (SM)se vedno odvija izven domačega kraja, v mirnem delovnem okolju,poudarja Bojan Lovše. Zagotovljeni morajo biti pogoji bivanja inprehrane, tako da udeleženci ne zapuščajo delovnega okolja. Pomembniso delovni prostori za skupinsko (10 do 12 udeležencev)in individualno delo. Seminar SM, predavanja in praktično delo,vodi samostojno en sam trener. Uporabljajo se različni pripomočki(plakati, žogice, elastični trakovi, glasba), izvajajo vaje, igre, igrevlog, pohode s palicami; vse aktivnosti vključujejo pravilo dobregapočutja.Kako je pooblaščena zdravnica pristopila k reševanju stresa pridelavcih na čakanju na delo v trenutku recesije v gospodarstvu, jeprikazala Irena Manfredo. Zaradi dobrega sodelovanja s podjetjemv krizi in potrebe delavcev po pomoči in nasvetih so organiziralidelavnico o stresu. Udeležencem, v vsaki skupini jih je bilo 20, stapo predstavitvi osnovnih pojmov razdelili vprašalnik o tveganjuza stres. Preko komentarja rezultatov sta zdravnica in psihologinjapredstavili možne izhode in način reševanja stresne situacije.O »coachingu« kot orodju za upravljanje s stresom je govorilapsihologinja Mia Bone. To je tehnika, ki sproži miselne proceseudeležencev. V središču je posameznik ali tim in so osredotočeni naprihodnost, sprašujejo se, kaj je prvi korak, kako naprej, čeprav jimsam »coach« ne nudi odgovorov. Izhodišče je, da smo ustvarjalni, dase zavemo svojih možnosti, da smo aktivnejši v soočanju s stresom.Revija ISIS - Marec 201081