G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

S T R O K O V N A S R E Č A N J A129Sre~anje zdravnikov gorskihre{evalnih slu`b alpskih dr`avJo`e ^etina, Mitja ^etina18. novembra 2003 je v kongresni pala~i v Innsbrucku potekalo18. redno sre~anje zdravnikov gorskih re{evalnih slu`b alpskih dr`av.Udele`ba je bila tradicionalno visoka.Ve~ kot 500 poslu{alcev, polegzdravnikov tudi lai~nih gorskih re-{evalcev in ~lanov re{evalskih organizacijRde~ega kri`a, je dodobra napolnilo kongresnodvorano.Tematika je bila razdeljena na tri poglavja:1. helikoptersko re{evanje v gorah,2. sodobne kontroverzije v terapiji {oka,3. praksa pri pomo~i v gorah.Zahteve, ki se postavljajo zdravniku-letalskemure{evalcu, so visoke in dale~ presegajoznanje medicinske prve pomo~i.Zdravnik mora biti vsestransko usposobljen.Tako mora biti tudi v te`kih okoli{~inah sposobenpriti do po{kodovanca, kar pomeni,da mora imeti psihofizi~no kondicijo, znatise mora gibati po najte`jem terenu, ravnatiz vrvjo, vozli, vponkami in drugo opremo,sodelovati pri vzpostavljanju sidri{~a, bitimora sposoben prekontrolirati tudi sore{evalce(partnercheck), znati se mora ravnatina plazi{~ih, uporabljati dereze in cepin ternositi medicinsko opremo med smu~anjem.[tevilo helikopterskih nesre~ med re{evanjempo letu 1970 upada, sicer z zobcemmed leti 1992-1994. Helikopterji so tehni~novedno bolj izpopolnjeni, tako da so vzrokiza nesre~e redkej{e tehni~ne napake in sorazmernovedno bolj prevladuje ~love{kifaktor (okoli 80 odstotkov). Slabo poznavanjeterena, te`ave, ki nastanejo zaradi vi{inein stresa, motnje vida, precenjevanje samegasebe, podcenjevanje okoli{~in na terenuitd. Vse navedeno je lahko krivo, da ~love{-ki faktor kvari statistiko. Pravijo celo, da stapilot in posadka helikopterja najnevarnej{idel re{evanja. Statisti~no so varnej{i turbinskihelikopterji. Te`nja izobra`evanja pilotovin letalskih re{evalcev mora biti zmanj{evanje~love{kega faktorja vsaj za 20 odstotkov.No~no re{evanje olaj{ujejo sodobne elektronskeopti~ne naprave za no~no letenje(NVIS - night visible imaging sistems), kijih veliko uporabljajo `e v Zahodni Evropi.Omenjeni pripomo~ki ne pomenijo revolucijepri no~nem letenju, vendar precej olaj-{ujejo re{evanje. Omogo~ajo bolj{o orientacijov slabih meteorolo{kih okoli{~inah inzaznavanje zaprek, vendar imajo tudi svojeslabe strani: enobarvno zeleno sliko, slabotridimenzionalnost vidnega podro~ja, hitroutrujenost vida, ki nastopi `e po eni uri,predvsem pa majhen vidni kot (420). Zaraditega naprava pri vzletanju, pristajanju innasploh blizu tal ni uporabna. [vicarska re-{evalna organizacija REGA je od leta 1988do danes imela ve~ kot 20.000 no~nih poletov.Prednost helikopterju pri transportupo{kodovancev na smu~i{~ih dajejo tudi, ~ev posadki ni zdravnika, temve~ le dobro izobra`enlai~ni re{evalec.Nekaj referatov je bilo posve~enih ravnanjus {okiranim ponesre~encem na gorskemterenu, to~neje kontroverznim mnenjem, kiso posledica dejstva, da danes v ve~ini alpskihdr`av, kjer je helikoptersko re{evanjedobro razvito, transport v bolni{ko ustanovotraja v povpre~ju 21 do 25 minut. V preteklostije poleg zaustavitve krvavitve, oskrberane, namestitve v odgovarjajo~i polo`aj,imobilizacije in sredstev proti bole~inam,bila pravilno {e energi~na infuzijska terapija.Danes mnogi zagovarjajo stali{~e, dazmerna hipovolemija in hipotermija nistanujno {kodljivi (permisivna hipovolemija inhipotermija). Krvni tlak do izgube 20 odstotkovvolumna krvi, sr~ni minutni volumenpa do izgube 10 odstotkov volumna ostanetanormalna.Ve~inoma bomo na terenu, predvsem vzelo neugodnih okoli{~inah (strmina, plazi{~e,tema, veter, mraz, obleka po{kodovancaitd.) le redko in s te`avo lahko infundiralipotrebno koli~ino teko~ine. Zmerna infuzijskaterapija (small volume resuscitation)ima smisel v te`kem hipovolemi~nem {okuin morda {e pri po{kodbah glave in mo`ganov,medtem ko infuzija pri stabilnem {okuni nujna. Krvni tlak pri infuziji naj ne bi presegel80 - 100 mm Hg. Hitro zvi{an krvnitlak lahko celo povzro~i ponovno krvavitev.Upo{tevajo~ vse okoli{~ine, stanje po{kodovanca,mo`nost hitrega transporta s helikopterjem,se bo treba znati odlo~iti med obemamo`nostima (“scoop and run” in “stayand play”). Pri povpre~nem trajanju transporta21 do 25 minut v~asih izredno napornoiskanje vene bolj zavle~e kot olaj{a re{evanje,koli~ina infundirane teko~ine pa bibila med transportom komaj ve~ja od 250do 300 ml. Re{evalec naj ukrepa tako kot najboljezna.Vizija prihodnosti je, kot je omenil edenod referentov, v vse manj{i uporabi teko~inin ve~jem pomenu zdravil (fluids out medicamentsin). Pomembnej{i postajajo kateholamini,novi lokalni hemistiptiki, umetninosilci kisika itd.@e v poro~ilu o 17. sestanku (Isis, leto XI.,{t. 1. januar 2002, str. 122-124) smo poro-~ali o novem avtomatskem zunanjem defibrilatorju(AED). Ta se je medtem v alpskihdr`avah uveljavil predvsem v velikih smu-~arskih centrih, pri organizaciji zdravstveneslu`be na mno`i~nih prireditvah, pa tudina nekaterih dobro obiskovanih ko~ah. Razli~niviri navajajo triintrideset sr~nih smrtina en milijon obiskovalcev smu~i{~ in mno-`i~nih prireditev (1988 do 01), 45 reanimacij(1998-2000), 157 primerov sr~ne smrtina smu~i{~ih in mno`i~nih prireditvahfebruar 2004 ISIS