G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

49FORUMfakultete, torej oseba, ki skrbi za dodiplomski in tudi podiplomski{tudij. Lahko vodi republi{ki strokovni kolegij stroke ter ima po polo`aju{e {tevilne druge naloge (naj {e dodamo, da vodi {tevilne izpitnekomisije, ki se posebej honorirajo) in mora skrbeti za lastnistrokovni napredek. Ni pravnih predpisov, ki bi izklju~evale medseboj vse te naloge, brez dvoma pa jih vseh nih~e ne more polnodobro opravljati.Kot osnovni pogoj za predstojni{tvo klinike ali klini~ne dejavnostise je v razpise vrinil doktorat znanosti. O~itno po zgledu in{titutov,raziskovalnih zavodov in fakultet, kjer mora univerzitetni u~iteljimeti ta naziv. Tak{na zahteva se je za profesorje npr. umetni{-kih akademij, arhitekture ali tehni~nih ved pokazala za ne`ivljenjskoin birokratsko ter zavira delo in napredovanje zelo sposobnih innadarjenih strokovnjakov.Kak{no je stanje na tem podro~ju organizacije medicine, zlasti vna{i vodilni bolni{nici, ki smo jo leta 1975 imenovali sprva Univerzitetniklini~ni center (po nasprotovanju Univerze pa opustili prvinaziv) v primerjavi z Zahodom? V soglasju z Zdravni{ko zbornicoSlovenije sem naslovil na nekatere zdravni{ke zbornice v Evropi, zlastiv dr`avah Evropske unije, vpra{alnik, ki naj pojasni, kak{ni so prinjih kriteriji za izbiro vodilnih v u~nih (univerzitetnih) bolni{nicah.Naj na kratko povzamem njihove odgovore. Najbolj pomembensklep je, da (razen v nekdanjih socialisti~nih dr`avah) pri podiplomskemizobra`evanju zdravnikov ne poznajo in torej za napredovanjene zahtevajo dosego “znanstvenega doktorata”. V Nem~iji diplomantob zaklju~ku {tudija medicine pridobi naziv zdravnik, vendarprete`na ve~ina (ve~ kot 90 odstotkov) opravi v nekaj mesecih“doktorsko nalogo” in dobi naziv doktor. Na [vedskem, v Franciji,Avstriji in [vici za zdravnike na klinikah ni zahteve, da bi kdo moralopraviti “znanstveni doktorat” - Ph. D. Kar ne izklju~uje pogoj, damorajo kandidati za vodilne polo`aje na klinikah imeti izku{nje zraziskovalno dejavnostjo. Zlasti v ZDA se zdravniki, ki `elijo napredovativ vodilnih u~nih bolni{nicah, med specializacijo za leto alidve zaposlijo v kak{ni raziskovalni organizaciji in ta ~as ne delajo vbolni{nici. Za naziv profesorja je izvoljen klini~ni zdravnik, ki se polnoposve~a delu s {tudenti.V ljubljanskem Klini~nem centru je torej pridobitev znanstvenegadoktorata pogoj, da lahko postane{ predstojnik klinike. Poglejmonajbolj pogost na~in, kako sedaj zdravnik pridobi naziv doktorjaznanosti. Leta 1985 je pri nas objavljen republi{ki projekt, imenovan“Mladi raziskovalci”, ki je zagotovil financiranje podiplomskegaizpopolnjevanja. Na kliniki smo bili sprva s to mo`nostjo zelozadovoljni, saj nam je mimo sistemizacije delovnih mest in razpisa,ki sta ju morala odobriti minister za zdravstvo in Klini~ni center,omogo~il nastavitev novih zdravnikov. Pogodba je mlade zdravnikeobvezala, da morajo v dveh letih opraviti magisterij in v dodatnihtreh letih {e doktorat znanosti. Nih~e ni spra{eval, kako je mogo~eob teh nalogah opravljati redno delo klini~nega zdravnika, za bodo-~ega kirurga v operacijskih dvoranah in tako pridobiti znanje, da bo“mladi raziskovalec” obenem lahko uspe{no opravil specialisti~niizpit. Ti “mladi raziskovalci” so postali privilegirani (~eprav osebnopreobremenjeni!), saj je vodstvo klinike moralo upo{tevati navodilaMinistrstva za {olstvo in znanost, ki je bil pla~nik za navedene zdravnike,in je omenjenim mladim zdravnikom moralo dolo~iti druga~nepogoje dela kot za ostale. Na teoreti~nih in{titutih so se mladiraziskovalci lahko vklju~evali v obstoje~e projekte. Kaj pa v bolni-{nici? Poskusi na budrah ali morda v elektronski mikroskopiji prispevajok oblikovanju raziskovalca, nimajo pa praviloma nobenih sti~nihto~k z njegovim prihodnjim delom. Naj {e omenim negativnopsiholo{ko stran opisanega na~ina podiplomskega izpopolnjevanjazdravnikov. Do {tipendije ministrstva lahko pridejo le {tudenti z odli~nimiocenami, kar je sicer prav, vendar jih pogoji za obstoj in razvojsilijo v elitizem, kar za naravo zdravnika, za odnose do kolegovin bolnikov ni za`eleno. Ko nekdanji mladi raziskovalec dobi naslovdoktorja znanosti, se mu - kot Sezamu - odprejo vrata za napredovanje.Kmalu bo lahko postal docent in lahko upa, tudi profesor.Njegovi kolegi, ki so uspe{no opravili specializacijo in so odli~ni klini~nizdravniki, bodo obti~ali v napredovanju. Saj biti zdravnik zdoktoratom znanosti {e ne pomeni, da si odli~en strokovnjak, da sideloven, ima{ dober odnos do svojih kolegov in bolnikov, si cenjenv okolju, v katerem deluje{. Pristop Slovenije v Evropsko unijo bovsekakor moral “harmonizirati” predpise tudi na tem podro~ju.Lastnih izku{enj seveda ni mogo~e posplo{evati, kljub temu naj poudarim,da sem v zadnjih letih pre`ivel dva obse`na kirur{ka posega in some v Klini~nem centru obakrat neposredno zdravili - diagnosti~no obdelali,operirali in pooperativno vodili ter pozdravili - zdravniki (bilojih je ~ez deset), vsi brez kakr{negakoli akademskega naziva, razen - daso se lahko podpisali po imenu, priimku ter vejici: z dr. med.[e odgovor na morebitno vpra{anje, kak{na je bila usoda zdravnikov-mladihraziskovalcev. Po podatkih Ministrstva za {olstvo, znanostin {port, ki so bili pla~niki njihovega usposabljanja v letih 1985- 2002, je teh bilo skupaj 179, od teh je 49 opravilo magisterij in 36zagovarjalo doktorsko nalogo. “Mladi raziskovalec” nima zagotovila,da bo po kon~anem usposabljanju dobil delo v Klini~nem centru“za nedolo~en ~as”.Izvidi ka`ejo, da bo va{ mo` umrl, zato smo prenehali z zdravljenjem.Danes se v strokovnih krogih in v javnosti ponovno {iroko razpravlja,kako organizirati in usmeriti na{e zdravstvo. Imamo zelodejavnega in razmi{ljajo~ega ministra za zdravstvo, ki uspe{no uveljavljalastne zamisli. Res da so finan~ni viri zelo pomembni, kakobo potekalo redno delo ter kako in kam usmeriti denar za gradnjo,februar 2004 ISIS