G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

24N O V I C EKRIZNI MANED@MENTPrepiri in spori so pogost pojav tako vzasebnem kot tudi v delovnem okolju.Zdravstveno podro~je pri tem ninobena izjema. Sodobni zdravniki se povsemnehote pogosto znajdejo v vlogi posrednikav prepirih in nasprotovanjih ne lev lastnem delovnem okolju, temve~ morajonemalokrat posredovati tudi v sporih medbolniki in njihovimi delodajalci, zavarovalnico,socialno slu`bo, doma~imi ipd. Pri temve~ina zdravnikov nima formalnega znanjao mediaciji oziroma o kriznem maned`mentuv sporih, zato se obi~ajno zanesejo nazdravo presojo in intuicijo. Zdravnikom, kijih kot razsodnike povabijo v sredino, komorajo posredovati med sprtima stranema,ali ko povsem naklju~no naletijo na konfliktnosituacijo in bi radi pospe{ili njeno razre{itev,strokovnjaki svetujejo, da: so pri posredovanju konkretni in specifi~ni,saj razgrete glave ne razumejo in nesprejemajo splo{nih in povr{nih navodilter priporo~il; zahtevajo, naj jim kratko in jedrnato razlo`ijovzrok za konfliktno situacijo; ~e se ne morejo (ne `elijo) takoj odlo~itiza na~in posredovanja (morda celo morebitneobto`be), je najbolje, da povedo,da potrebujejo ~as za razmislek (medtemse bodo duhovi morda `e pomirili ali vsajmalo ohladili); namesto nasvetov in o~itkov prizadetimraje pomagajo z idejami in re{itvami; se ne vme{avajo v prepir in ne dovolijo,da jih sprte strani potegnejo vanj; ~e menijo, da si `elijo prepirljivci s konfliktipridobiti predvsem njihovo pozornost,naj bodo pozorni do njih predvsem(izklju~no) takrat, kadar se ne jezijo in sene prepirajo; delujejo premi{ljeno, dostojanstveno,razsodno in pomirjujo~e; sku{ajo na vsak na~in prepre~iti morebitno{kodo (materialne, moralne narave); se s sprtima stranema (obema skupaj alinajprej z vsako posamezno) pomenijo oproblemu in jih spodbudijo k iskanjutrajne re{itve zanj (modus vivendi); ne napadajo in ne o~itajo krivcem, da sevedno prepirajo, sicer bodo verjeli, da jeto res in bodo nenehno iskali prilo`nostza konflikt; ugotovijo na katere okoli{~ine in dogod-ke so ljudje v njihovem okolju najbolj ob-~utljivi in jih sku{ajo prepre~iti ali omiliti(v najslab{em primeru jih nanje vsajpravo~asno opozorijo);se izogibajo posplo{enim sodbam in govorjenjuna pamet, preden vzamejo pravicov svoje roke, se o zadevi natan~nopou~ijo;dovolijo ljudem, da so jezni in poka`ejo(izrazijo) svoja negativna ~ustva;ne pozabijo na humor, ki je najmo~nej{eoro`je v spornih situacijah;pohvalijo, nagradijo dobro delo in vzornovedenje svoje okolice;priznajo svoje napake in spodrsljaje terse zanje opravi~ijo oziroma jih popravijo,obenem pa isto zahtevajo tudi od svojihsodelavcev in podrejenih;spodbujajo sodelovanje namesto tekmovanjaznotraj podjetja (in{titucije) kottudi v `ivljenju in delovanju nasploh.Nasvete lahko koristno uporabite tudi vzasebnem (dru`inskem in dru`abnem) okolju.Vir: Management TodayPriredila in prevedla: Nina MaziZDRAVSTVENAELITA^eprav si zdravstvo po vsem svetu prizadeva, da bi pometlo z neutemeljenim, nezdravim, nespodbudnim in{kodljivim elitizmom, pa zdravniki na vsehcelinah sodijo med dru`beno (pravilomatudi intelektualno) elito, ki se v urejenih dr-`avah bistveno razlikuje od politi~ne, premo`enjskein drugih vrst elite. Za zdravstvenoelito je zna~ilno predvsem bogato znanje,uporabne izku{nje ter intelektualni, psihofizi~ni,socialni in humani potenciali. Intelektualniin socialni elitizem sta tesno povezanapredvsem z dejstvom, da uspe{enzdravnik (terapevt in maned`er kot prezaposleniposameznik) potrebuje ~imbolj {irokoznanje in razgledanost, ki temeljita nakopici drobnih, na videz nepomembnihdejstvih, podatkih in informacijah, ki se priuresni~evanju zahtevnega poslanstva po na-~elih Hipokratove zaprisege vedno znovapotrdijo za koristne in izka`ejo za nepogre{-ljive. Po mnenju priznanega ameri{kega sociologa,dr. Jamesa Bittnerja, je veli~inazdravnikov na pragu 21. stoletja predvsemv tem, da znajo svojo pripadnost eliti nositis pravo mero skromnosti in dostojanstva;privilegije, ki jim jih prina{a elitnost, pa izkoristitipredvsem v dobro svojih pacientov- uporabnikov zdravstvenih storitev in vseh,ki potrebujejo oziroma pri~akujejo njihovostrokovno in ~love{ko pomo~. Vir: CNNPriredila in prevedla: Nina MaziDOBI^EK V ZDRAVSTVUZdravstvo je lahko in mora biti tudidobi~konosno - v pravem in v prenesenemsmislu besede. ^asi pojmovanjain uvr{~anja zdravstva izklju~no med“porabo” so dokon~no mimo. Del denarja,ki ga potrebuje za svoje delovanje in obstoj,mora ustvariti samo, saj sredstva iz `epa prebivalstva`e davno ne zado{~ajo, pretiravanjez omejitvenimi ukrepi pa lahko kot “bumerang”doletijo predlagatelja. Po ugotovitvahin izku{njah poznavalcev nosijo bolni{nicein zdravstvene storitve nasploh v sebipotencial, s pomo~jo katerega bo mogo~e obprimernem tr`nem obna{anju vedno ve~ inbolje zaslu`iti. Zanimiv zgled tega so {tevilnenem{ke klinike, ki imajo rast dohodka,ve~jo od letne rasti BNP v dr`avi. Tako jepriznana nem{ka bolni{nica, Rhoen-KlinikumAG, dokazala, da postaja zdravstvo vsebolj donosna poslovna kategorija. Lanskoleto je omenjeni medicinski koncern ustvaril10 odstotni dobi~ek, za leto{nje leto papri~akujejo od 11do 12 odstotno rast dohodka.Zahvala gre predvsem ekonomi~nostiposlovanja uprave, u~inkovitosti uporabezmogljivosti in visoki strokovnosti zdravljenja..Opogumljeni s spodbudnimi poslovnimirezultati, si `elijo dose~i {e ve~, zato siRenska klinika prizadeva tudi za “mehko”plat donosnosti - predvsem za ~im vi{jo stopnjoprijaznosti do uporabnikov, pa tudi dosvojih sodelavcev in okolja, v katerem se nahaja.Za piko na i pa so se odlo~ili tudi zana~rtno, ~imbolj konstruktivno sodelovanjez doma~imi in tujimi zdravstvenimi zavarovalnicami.Povzela in prevedla: Nina MaziVir: ZDFISIS februar 2004