G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

37AKTUALNOpoti dela na spremenjene, druga~ne in to zahteva dodatne napore,ki bi se jim vsakdo raj{i izognil, ~e je le mogo~e.^e `elimo v prihodnje obvladovati sredstva za zdravstveno varstvoin delovati po sodobnih na~elih socialno naravnanega zdravstvenegavarstva, potem je potrebno vsem ljudem zagotoviti pravi~nost,enakost in dostopnost kakovostne zdravstvene oskrbe. ^esarpa, vse ka`e z dosedanjim na~inom organizacije, ni bilo povsem izvedljivo.Da gredo nekaterim strukturam v zdravstvu spremembete`ko v u{esa, oziroma so za nasprotovanje spremembam pripravljeniskleniti kakr{nokoli zavezni{tvo, nam je posebej bole~e in dobroznano iz na{ih prizadevanj, da bi tudi tisti, ki vstopajo v dru`inskomedicino imeli enake pogoje in pravice `e ob vstopu v zdravstvenodejavnost, to je specializacijo iz dru`inske medicine. Nekateri lobijiv zdravstvu so nekaj let posku{ali na razli~ne na~ine dopovedati inprikazati nepotrebnost, odve~nost in nesmiselnost specializacije iz dru-`inske medicine, kot jo je predlagala na{a stroka. Noben argumentmo~i in trkanje na vedno odmevno zavest skupnega zdravni{kega interesapri tem nista bila odve~. Na sre~o je zmagal razum.Na vse dogodke povezane s tem v dru`inski medicini gledamopredvsem z o~mi izku{enj in se sku{amo nau~iti, kako v tej heterogenostiinteresov s skupnimi mo~mi na{im bolnikom zagotovitiustrezno raven oskrbe. Da bi svojo vlogo podrobneje opredelili inovrednotili svoje odnose z drugimi strokami, drugimi profili, z zdravstvenopolitiko, javnostjo, bolniki in zavodi, smo pripravili prvi javniforum o vlogi zdravnika dru`inske medicine v javnem zdravstvu.@ivimo v svetu, katerega temeljna zakonitost je sprememba. Pogostone vemo, ali te spremembe vodijo na bolje, ali ogro`ajo pridobljenepravice udele`encev v sistemu zdravstvenega varstva. Mnogise zato raj{i zatekajo k obrambi zate~enega stanja, drugi bi organizacijosistema zdravstvenega varstva spreminjali za vsako ceno. Dru-`inska medicina kot pomemben del osnovnega zdravstvenega varstva,ki mu pri prenovi sistemov zdravstvenega varstva dajejo posebenpomen vsi mednarodni in dr`avni dokumenti s tega podro~ja,tako hote ali nehote predstavlja pomemben ~len javnega zdravstva.Namen tega foruma je bil predstaviti poglede posameznih interesnihskupin na{e dru`be in na odprt na~in poiskati sti~ne to~ke vprizadevanjih za tako javno zdravstvo, ki bo omogo~alo kakovostnooskrbo, pravi~no prostorsko, ~asovno in finan~no dostopnost terenakost pri obravnavi vsem prebivalcem Slovenije.Forum je potekal v obliki predstavitve nekaterih klju~nih dilem.Razprave so bile po vsaki predstavitvi in zaklju~ni razpravi pred avditorijemokoli 50-ih udele`encev sre~anja. Po sre~nem naklju~ju jeforum sovpadal s proslavo ob 75-letnici ZD Celje in dovolili smo sipridru`iti temu sre~anju, ki je prikazalo vlogo osnovnega zdravstvav sodobni zdravstveni oskrbi v Sloveniji. Zahvaljujemo se prim. mag.Branetu Me`narju, direktorju ZD Celje, ki je gostil na{e sre~anje innam s tem omogo~il, da smo lahko povabili ljudi razli~nih profilov,da spregovorijo o sedanjosti in prihodnosti dru`inske medicine. Sre-~anje je nehote sovpadalo tudi s predstavitvijo reforme sistema zdravstvenegavarstva v Sloveniji in tako naklju~no dopolnilo prizadevanjaMinistrstva za zdravje za potrebne spremembe v na{em zdravstvu.O vlogi zdravnika dru`inske medicine v javnem zdravstvu je spregovorilJanko Kersnik, pri ~emer se je oprl na evropsko definicijodru`inske medicine, ki jo bomo v kratkem dobili prevedeno tudi vsloven{~ino. Glavni poudarki vloge zdravnika dru`inske medicineso v tem, da svojim bolnikom zagotavlja ~asovno in prostorsko dostopnostskozi celo leto in ves dan. V dolo~enih ~asovnih obdobjihje zagotovljena z delitvijo in tako organizacijo dela, da dostopnostni motena. Poudarek je na vlogi zdravnika dru`inske medicine tudikot zdravstvenega delavca, ki se posve~a tudi z zdravjem povezanimvpra{anjem v svojem okolju. Ne more biti izoliran od okolja, zaprtv svojo ambulanto, ampak dovzeten za potrebe in spremembe v okolju,zahteve in pri~akovanja svojih bolnikov ter lokalnih skupnosti.Ne more spreminjati okoli{~in in mo`nosti, dol`an pa je opozarjatina probleme, ki se pri tem pojavljajo. Njegova vloga je klju~na predvsemv tem, da je dostopen vsem bolnikom za vse zdravstvene probleme,ki jih imajo brez dolgotrajnej{ega ~akanja ali posredneganapotovanja k njemu. Pri tem ni najbolj pomembno, da zdravnik dru-`inske medicine sam dokon~no obravnava vse probleme, temve~ jihglede na stopnjo nujnosti, tehni~ne zahtevnosti in preferenc bolnikaobravnava sam ali skupno s sodelavci v osnovnem zdravstvu ali pa jihnapoti na obravnavo k drugim izvajalcem. Neizpodbitna vloga in nalogazdravnika dru`inske medicine je, da vodi, koordinira in spodbujazdravljenje ljudi vseh starosti in vseh zdravstvenih problemov. Zaradiorganizacije dela in razvoja v preteklosti marsikatera skupina prebivalcevali skupina zdravstvenih te`av doslej ni bila v celoti v rokahzdravnika dru`inske medicine. To se odra`a zlasti v ve~jih mestih intudi v drugih okoljih. Zate~eno stanje nam je lahko merilo za naprejin vztrajamo pri dose`enem stanju. Po drugi strani je dru`inska medicinasposobna in zmo`na nuditi celovito oskrbo bolnikom za vsezdravstvene te`ave v okviru svoje usposobljenosti, kadrovske, gmotnein finan~ne preskrbljenosti. Zavedamo se, da so nekatere zdravstvenete`ave dandanes zelo dobro oskrbljene, vendar je treba s spremembamiv strukturi prebivalstva, s spremembami v pojavnostizdravstvenih te`av ra~unati, da se bo sistem zdravstvenega varstva zelote`ko odzival na te`ave, ~e ne bo imel v prvi bojni vrsti usposobljenegazdravnika dru`inske medicine, ki bo vsaj tri ~etrtine te`av svojih bolnikovobravnaval sam, pri ostalih pa racionalno vklju~eval ostale klini~nespecialiste. Prednost enega samega profila zdravnika za bolnikeje predvsem v ob~i, pravi~ni in enaki dostopnosti za vse dr`avljane neglede na prebivali{~e ali oddaljenost od ve~jih sredi{~. Zdravstveni politikije omogo~eno enotno kontrolno mesto vstopa v sistem zdravstvenegavarstva, medicinski stroki pa olaj{ano na~rtovanje ukrepovin prilagajanjem spremembam zbolevnosti in starostne strukture. VSloveniji je dela za vse dovolj. Pomembno je koordinirano in postopnodoseganje ciljev ter prehod na razmere, ki bodo omogo~ale izvajanjena~el dru`inske medicine.Prof. [vab je dal poudarek predvsem pomenu pou~evanja na podro~judru`inske medicine, zlasti po kon~ani Medicinski fakulteti.Opozoril nas je na omejen uspeh organizacije velikih sre~anj, kjer soudele`enci predvsem pasivni poslu{alci, saj raziskave ka`ejo, da to lemalo prispeva k novemu znanju, {e manj k uporabi novih znanj inve{~in pri vsakdanjem delu. Poudarek sodobnega pou~evanja naj bibil predvsem na u~enju v majhnih skupinah, uporabi sodobnih metodpou~evanja in sodelovanje v razli~nih oblikah zagotavljanja inizbolj{evanja kakovosti. Pri tem je poudarek zlasti na delu v majhnihskupinah, to je kro`kih kakovosti. Pri~akujemo, da bo tudi Zdravni{kazbornica Slovenije s svojim pravilnikom o Podeljevanju infebruar 2004 ISIS