PDF formatu (3.1 Mb) - Kapucini

Intervju: Mirko PotočnikBrat Mirko Potočnikin njegovi »varnostniventili«V jeseni (bolj točno novembra 2012) se boizteklo drugo triletje, kar je predsednik Frančiškovegasvetnega reda br. Mirko Potočnik.Delček tega, kar se skriva za očali, prijaznimnasmehom in toplim pristopom ter zadnji mesectudi za zlomljenim gležnjem, smo poskušaliodkriti v intervjuju.priva. In vsa misel po dobri domači lekarniizpuhti iz mojih misli. Ljudje pravijo da bi najkopriva preprečevala revmatske težave. Kakolahko ima taka rastlina, ki povzroča bolečino,sploh kakšen zdravilen učinek? Pogovorirazličnih ptic, ki se oglašajo izpod drevesnihkrošenj. Naletim na potoček, ki se prelivapreko kamenja in malo večjih skal. ˝Mladostje norost, čez jarek skače, kjer je most.˝ Bi aline bi? Potok ni tako ozek da bi samo stopila,mosta tudi ni nikjer. Če bom skočila in padla ...Ma ja, ohladitev v toplem vremenu tudi paše.Sanjati neham ko v Kresnicah zagledam tablona kateri piše Spodnja Slivna – 2 uri. Samohiter preblisk. Če bi Slovenijo pomanjšali in jona tistem delu postavili na svinčnik, bi ostala vtežišču. Kaj je to 4 ure v celem življenju, da sigrem ogledat Geometrično središče Slovenije?Ampak naprej po poti me že čaka pogled na14Alpe. Nikoli še nisem raziskala, kateri vrhovitočno so vidni s proge, a pogled je vedno fascinanten.Pa naj bo to poleti ali pozimi.Kakšno žlico domišljije je uporabil Bog, konam je vse to ustvaril? Hvaljen, moj Gospod,v bratu vetru in zraku, v naši sestri vodi, v našisestri zemlji. Vsak dan nam to ponuja – napladnju.Kaj bom jaz vzela od Njegove ponudbe? Pares. Po napornem tednu, bi lahko vzela kolo inse v nedeljo, ob sončnem vzhodu, odpeljala naPtujsko goro k sveti maši. Pa še koga povabilas seboj.Kje pa bo tebi srce zaigralo veselo pesemstvarjenja? Kaj boš tokrat ti vzel/a iz ponujenezakladnice?Na vlaku iz Maribora v Ljubljano, dne 4.5. 2012Brina SmovnikMoji prvi spomini nate, Mirko, segajo v osnovno šolo,ko sta se v naši župniji (sv. Mihael, Žetale v Halozah)z bratom Silvom trudila z mladimi pevci. Zdaj tepoznamo kot Primorca. Kako je torej s tem – od kjeprihajaš in kje se najbolj čutiš doma?Najprej lep frančiškovski pozdrav vsem. S temje tako, da sem po karakterju in nekaterih navadahčistokrvni Haložan, sem pa tudi eden redkih pravihPirančanov, kjer živim že od rojstva. Lepšega mestana svetu ni in le malo katero mesto v Slovenijiima tako bogato zgodovino. Sram me je tega, dadomačini v Piranu svojega mesta in zgodovine nepoznajo(mo) dovolj.Kakšen je bil svet tvojega otroštva in mladosti?V mojem otroštvu je bil svet povsem drugačen.V Piran so kmetje in branjevke iz istrskih vasi še vozilipridelke z osliči, ki so jih privezovali na vogalu našeulice. V vsaki hiši je bilo vsaj pet otrok. Samo v našinas je bilo deset. Mame so bile v veliki večini doma.Prve televizije so šele počasi prihajale. TV programapa sta bila samo dva. Tudi zato smo izredno velikobrali knjige. Najpomembnejše pa je, da je bilo župniščein dvorišče, kjer je sedaj kulturno-pastoralnicenter Georgios, naš drugi dom in zelo varno igrišče.Kje/preko koga si prišel najprej v stik s svetimFrančiškom in kaj te je pri njem navdušilo oziroma teše navdušuje?S sv. Frančiškom sem »prišel v stik« najprej prekomanjših bratov iz Minoritskega samostana v Piranupa tudi bratov frančiškanov iz Strunjana in Kopra. Atakrat o Frančiškovem svetnem redu nisem vedelše ničesar. Vedel sem le, da se nekaj ženic zbirapri molitvah v samostanski hiši (kjer so zdaj sestredominikanke), a to me ni zanimalo. S prihodom p.Slavka Stermšeka v Piran in ob skupnem delu priobnovi cerkve sv. Frančiška pa smo pričeli tudi spogovori o FSR. Izvedeli smo, da je Frančiškov tretjired v Piranu nepretrgoma že vse od 13. stoletja in dasta dve sestri, ki hodita na srečanja, še zadnji »živi«naslednici nekoč zelo močnega krajevnega bratstva15