PDF formatu (3.1 Mb) - Kapucini

Chiara Luce BadanoPapež Benedikt XVI. je v letošnji poslaniciob svetovnem dnevu mladih, ki je izšla nacvetno nedeljo in nosi naslov »Veselite se vGospodu zmeraj!« (prim. Flp 4,4), kot zgledveselja omenil tudi Chiaro Badano, najstnico,ki je bila nedavno razglašena za blaženo.Pa poglejmo pobližje, kdo se skriva za temimenom.Rodila se je 29. oktobra 1971 v ljubkemligurijskem kraju Sasello v Italiji. Bila je edinkaRuggera Badana, voznika tovornjaka, in MarieTerese Caviglia, delavke, ki dolgo nista dobilaotrok – na Chiaro sta čakala deset let. Otroštvoje preživela v ljubečem in toplem ozračju.Mama jo je vzgajala – z evangeljskimi prilikami– naj se pogovarja z Jezusom in mu «vednoreče da». Že takrat se je odločila, da Jezusa nebo oznanjala z besedo, ampak z zgledom, karje med svojo boleznijo tudi storila.Ko je bila stara devet let, se je pridružilagibanju focularov (ognjiščarjev), ki ga je začelaChiara Lubich. Z njo si je pogosto dopisovalain jo imela za duhovno spremljevalko. Od njeje prejela tudi novo ime - Chiara Luce (luč).V Marijinem gibanju je ostala in delovala vsedo smrti.Po končani osnovni šoli je obiskovalaklasično gimnazijo v Savoni, kjer pa je imela34Novi svetnikipri učenju nekaj težav in je v četrtem letnikupadla, kar je s težavo sprejela.Ko je kot sedemnajst letna začutila močnobolečino v rami, ji najprej ni pripisovala prevelikegapomena. Toda zdravniška diagnozase je glasila: kostni sarkom z metastazami, enanajhujših in najbolj bolečih oblik tumorjev. Pomolku, brez joka in upiranja, je pogumno sprejelanovico: »Zdržala bom, mlada sem.« Vendarje bolezen neusmiljeno napredovala. Prestala jedve zelo boleči operaciji. Zaradi kemoterapije jeizgubila svoje lase. Pri vsakem izgubljenem pramenulas je preprosto ponavljala: »Zate, Jezus.«V slutnji prihodnosti je prijatelju, ki je odhajalna človekoljubno misijo v Afriko, izročila svojeprihranke: »Jaz jih ne potrebujem, imam vse.«Iz tega obdobja je tudi njeno pričevanjeo bolečem zdravniškem pregledu: »Ko sozdravniki začeli s tem zelo majhnim, todaneprijetnim posegom, je prišla neka oseba,zelo lepa gospa z jasnim pogledom: približalase mi je, me prijela za roko in mi vlila poguma.Kakor je prišla, je tudi izginila in nisem je večvidela. Toda zajelo me je velikansko veselje instrah je izginil. Tedaj sem razumela, kolikoznamenj bi nam poslal Bog, če bi bili vednopripravljeni na vse.«19. julija 1989 so jo po hudi krvavitvi rešiliv zadnjem trenutku, vendar se ji stanje niizboljšalo. Njene zadnje besede so bile namenjenemami: »Zbogom. Bodi srečna, ker semtudi jaz srečna.« Umrla je v nedeljo, 7. oktobra1990, ob štirih zjutraj.Zaradi učinka, ki ga ima na ljudi, ki so jopoznali ali pa so o njej samo brali (neko dekleiz Brazilije je tako napisalo: »Chiara Luce meje naučila nekaj zelo močnega: ne morem postatisveta sama, sveti moramo biti skupaj.«), ješkof Livio Maritano začel postopek za njenobeatifikacijo in 25. septembra 2012 je bilarazglašena za blaženo.Fani PečarMolitvena navezaZakon ali duhovniškipoklicTakole so naši člani zapisali svoja premišljevanjeglede odločitev za zakonski stan induhovniški klic in konkretne molitve za dobredružine in duhovne poklice.Dragi Oče-Bog! Drugo nedeljo v februarjusi nas združil, čeprav v majhnem številu, vendarzelo združeno v molitvi. Poglobljeno smose pogovarjali, doživljali, bili s teboj, ker ti sinas spodbujal, dal moči, da smo lahko moliliin bili v mislih povezani z našimi družinami.Hvala ti, da smo se v duhovnem centru Kančevciin duhovnim vodstvom bratov Primožain Jožka, tako domače počutili. To naše srečanjje imelo temo: Družina in molitev. Obujalismo spomine na starše in se spomnili ostalihčlanov svojih družin. Žal so današnje družinemaloštevilne. Ljubi Bog-Oče, prosim te, uslišinaše molitve za dobre številčnejše družine.Nismo pa pozabili tudi na duhovne družine(duhovniške, redovniške). Mi molivci lahkosamo molimo, da bi jim Ti podaril čim več novihmoči, da bi lahko še naprej širili oznaniloBožje besede, samo ti veš, kako smo potrebnibožjih pastirjev. Naj naše molitve padejo naplodna tla, da se bodo mladi znali pravilnoodločati na tvoji poti. Daj nam še mnogoduhovnih in redovnih spremljevalcev, najnas popeljejo po poti Boga. Bratje in sestre,pridružite se nam v tej skupini in molitvi, dabodo naše prošnje čim bolj uslišane.MetaV življenju moramo neprestano sprejematiodločitve. Zdi se mi, da je sedanji stil življenja»brez odločitve«. Študijska leta se raztegujejobrez prave vsebine, samostojnost in odgovornostse prelaga na kasnejši čas. Čas terjaodločitev, ni toliko pomembno ali se odločimoza to ali ono, pomembno je, da se odločimo.Vendar za to, da lahko sprejmemo odločitev,moramo najprej spoznati in poznati resnicoo sebi. Če to vztrajno iščemo v molitvi in zBožjo pomočjo, jo bomo našli. Ko zaznamo,da je naše srce mirno, potem vemo, da je odločitevprava. Od tu dalje moramo »odrinitina globoko. Zagotovo nas čakajo težave innevšečnosti, vendar, če jih rešujemo v drži«samozatajevanja in darovanja« za drugega,nam vse te male ali celo velike »zmage«prinesejo še več notranjega miru in veselja.Vedeti moramo, da smo nenehni iskalci inda si moramo vzeti čas za resnico. Zahtevadanašnjega okolja po visoki učinkovitosti naKdor se še želi pridružiti Molitveni navezi za dobre družine in duhovne poklice,naj na Slovensko kapucinsko provinco, Mekinčeva 3, 1119 Ljubljana sporoči:ime in priimek, če želi prejemati Frančiškovega prijatelja in imeti druge stike z nami,tudi naslov, telefonsko številko, elektronski naslov.35