PDF formatu (3.1 Mb) - Kapucini

kar pusti posledice tudi za naše odnose v“kriznih časih”, časih, ki so stresni in naporni.Počitnice pa imajo tudi dolgoročne posledicene le pri našem delu in osebnih odnosih,temveč na splošno izboljšujejo kvaliteto življenja,doma in v službi.Prav zato je ena slabših idej, da s seboj napočitnice vzamemo delo. To vključuje tudipregledovanje in odgovarjanje na elektronskopošto, debatiranje s sodelavci in reševanjeproblemov, povezanih s službo. Na ta načinimamo naše delo/službo neprestano v mislihin smo od težav samo fizično odklopljeni, psihičnopa ostajamo povezani. Pravega počitkana ta način seveda ne dobimo.Nekateri predlagajo, naj bodo počitnicetake, da našem življenju vzpostavijo ravno-9če že ne kazen, da lahko imaš potem prosto.Na kongresu, ki je bil pred nekaj leti v Rimuin je zbral mlade zaposlene katoličane iz vsegasveta, nas je eden od predavateljev opozoril,da delo in počitek nista v nasprotju. Skupajsta del enega samega procesa, v katerem, včasu, ki nam je podarjen, iščemo Božjo voljoin rastemo v odnosu do Njega. Gre za tirnici,ki tečeta vzporedno, in skupaj doprinašata hkvaliteti življenja.Ritem izmenjavanja dela in počitka jezapisan v naravo samo – pomislimo samo nazimski čas, ki je v menjavanju letnih časovobdobje počitka – in tudi v naše telo – pljučatako malo postojijo preden naredimo naslednjivdih, enako se dogaja tudi pri bitju srca.Hkrati pa drži, da je potrebno najti pravosorazmerje med enim in drugim. Včasihje bil počitek zelo malo cenjen. Pri mlajšihrodovih pa je sedaj bolj v ospredju prosti časin šele potem delo. In če je delo definiranokot napor/energijo, ki ga/jo vložimo v to, dabi nekaj sproducirali, kjer razvijamo svojepotenciale, sposobnost, je počitek opredeljenkot umirjenost, čas za osvežitev, sprostitev …Količine počitkaPri določanju koliko počitka potrebuješ, jepotrebno odgovoriti na vprašanje, kdaj delopostane zasvojenost in kdaj človek postanedeloholik (naj bo delo še tako cenjeno, je tako,da nobena odvisnost ni dolgoročno prijetnain ne izboljša kvalitete življenja).Na podlagi raziskav in izkušenj uspešnihposlovnežev je gledano z vidika dneva 10 urdela dnevno priporočen maksimum, če jebilo delo skozi dan resnično produktivno.(Mimogrede brezplodno pogovarjanje in zapravljanječasa ali gledanje Facebook profilana delovnem mestu ne sodi v ta čas.) Držativisoko produktivnost ves dan je seveda skorajnemogoče, zato je tudi med delom priporočenkrajši počitek – manjši, aktivni odmori, ko sepretegnemo, prezračimo prostor, predvsem padaljše, zdravo in osvežujoče kosilo. Hkrati paje potrebna tudi ustrezna doza nočnega spanja– strokovnjaki predlagajo 7-9 ur (čeprav smosi tudi tu zelo različni). Normalno delovanjez dovolj spanja enostavno pomeni, da zvečerzaspimo brez težav, se ponoči ne prebujamo, sene zbujamo zgodaj zjutraj ter podnevi nismočezmerno zaspani in utrujeni«.Druga omejitev je, da si v tednu vsaj en danvzamemo povsem zase, običajno je to en dan vvikendu. Namen vikendov je, da si napolnimobaterije, se posvetimo drugim stvarem, ki nampomenijo v življenju veliko in se vrnemo nadelovno mesto sveži in polni energije. Izjemnakoristna poraba prostega dneva je, da si postavimotedenske in pregledamo letne cilje.Potem tega veliko poslovnežev priporoča,da si vsako četrtletje vzamemo prost vsaj podaljšanvikend, to je 4 do 5 dni, kjer imamo časpovsem zase, se povsem posvetimo družini,potovanjem in drugim področjem življenja.Nazadnje vsako leto potrebujemo še enedolge počitnice, ki naj bi trajale od štirinajstdni do treh tednov. To je seveda običajno vpoletnem času, ko je poslovno okolje najmanjaktivno. V tem času si popolnoma napolnimobaterije, se umaknemo iz vsakdanje norije inse posvetimo zgolj sebi. Brez takšnega letnegapočitka je prihajajoče leto vsekakor boljnaporno.In zakaj je dober počitek ključnegapomena?Problem je, da deloholizem izkrivi subjektivnimodel realnosti. Prestopanje omenjenihmeja pomeni, da se zaradi preobremenjenostiniža produktivnost posameznika. Torej čepravdelamo več, naredimo manj. S časoma to lahkopomeni bistveno manj.Dejstvo je, dapočitek spodbujakreativnost. Kvalitetnopreživete počitnicenam polegtega pomagajo, daveč časa posvetimosebi in spoznavamodejstva osebi, ki so nam bilado sedaj neznana.Počitnice papredstavljajo najpomembnejšidelz vidika stresa, sajlahko zaustavijosindrom izgorevanja.Pri ljudeh,ki si počitnic neprivoščijo redno,obstaja večja verjetnost,da bododoživeli burn--out. Poleg teganam počitnice nepomagajo le pri tem, da postanemo boljustvarjalni, temveč tudi povečajo našo stopnjoučinkovitosti. Osebe, ki poskrbijo zalasten počitek, so veliko bolj produktivne kotosebe, ki so zasute z delom in si počitnic neprivoščijo.Povezano z zgornjim je tudi dejstvo, dapočitnice v splošnem pozitivno vplivajo nazdravje. Če si vzamemo čas in si napolnimobaterije, se posledično zmanjša stopnjastresa, ki smo ji izpostavljeni, naše zdravjepa se krepi.Počitnice pa nimajo pozitivnega vpliva lena naše delo in fizično zdravje, temveč krepijotudi medosebne vezi. Preživljanje časa z ljubljenimiosebami utrjuje naše odnose z njimi– med počitnicami preživimo več časa skupaj,8