BF-2-2007 - Frančiškani v Sloveniji

Mo{ka nedeljav GvajaniV Sloveniji imate letos leto Sv. pisma. VDružini so bili že različni zapisi o začetkutega pomembnega leta, ki naj prebudi vvseh, ki iščejo odgovore na smisel življenja,zanimanje za Božjo besedo. V Gvajani smozačeli lansko leto Leto Sv. pisma z željo, dase zanimanje za to knjigo knjig nadaljuje.Letošnje leto pa je gospod škof Emmanueldoločil, da se kot krajevna cerkev usmerimov Sv. Rešnje Telo, torej je leto poglabljanja inčeščenja Najsvetejšega.Znan je rek, da Evharistija poraja Cerkevin Cerkev poraja Evharistijo (čigav je rek nevem, gotovo pa sega v patristično dobo), stem je vse povedano, kako je ta zakrament vsredišču naše religioznosti. Škof pravi, da vnaših cerkvah biva nekdo, ta nekdo je Kristusv Najsvetejšem. Njegova prisotnost je skrivnostna,edinstvena in nam govori o ljubezni,ki nam postreže s kruhom večnega življenja.V tem letu naj bi verniki ponovno odkriliin doumeli, da je po Jezusovih besedah, kijih spregovori duhovnik nad kruhom in vinom,navzoč On sam, darovan za odpuščanjegrehov.Adoracija Najsvetejšega je delo Božje milostiv našem srcu. Adoracija je molk, ki namomogoča izreči našo ljubezen in prisluhnitinjegovemu navdihu. Tabernakelj je dejanskomajhno svetišče, kjer biva Kristus, skromnoin ponižno, a v vsej resničnosti. Lučka predtabernakljem hoče izraziti prav to.Sv. Edith Stein je prav Jezusova navzočnostv tabernaklju vodila k spreobrnitvi. Nekegadne je ta Judinja videla ženico, z nakupovalnokošarico, kako je vstopila v katedralo vFrankfurtu in se ustavila pred Najsvetejšimv kratki molitvi. »To je bilo zame popolnomanovo, da nekdo vstopi v popolnoma praznocerkev, a z namenom, da se pogovori z Nekom.Nikoli nisem pozabila tega prizora,«pravi Edith.V župniji imamo vsak prvi petek po sv.maši češčenje Najsvetejšega. Obstaja patudi skupina posameznikov, že od lanskegaleta in na popolnoma lastno pobudo,ki se zberejo vsako sredo ob petih zvečerpred Najsvetejšim. Jaz, če le morem, se jimpridružim. Program sami pripravijo, velikoje petja, branje Božje besede, molk ... Če jepesem samo s nekaj kiticami, jo zapojejodvakrat, trikrat, da se splača! Tudi za kadiloso iznašli rešitev. Prinesejo lonec gorečegaoglja in potem »turifer« potrosi od časa dočasa kadilo, tako da je ves prostor v sivemoblaku – prisotnost Boga. Že več kot enoleto želim preurediti kapelico Najsvetejšega.Naš tabernakelj je res bolj podoben ječi kotpa izraz prisotnosti živega Boga. Skušal sempoiskati ceneno pot, se pravi, kupiti samovrata tabernaklja, ostalo pa narediti na licumesta, a nisem uspel. Imam katalog tabernakljev,odločil sem se za srednjo ceno. Pošljemti sliko in ceno. Poleg tega bo potrebnopreurediti sam prostor in leseni del oltarjapod tabernakljem. Ves račun bi bil tam okoli6.000 evrov. Eno tretjino bi verjetno zbralaskupnost, drugo pa darovalci. Tudi na vas,dragi misijonski prijatelji, bralke in bralciBrata Frančiška, se obračam in priporočamza uresničitev tega načrta.Dve maši na mesec sta nekaj posebnega.Eno pripravijo in vodijo mladi, eno pamoški. To drugo nedeljo imenujejo moškanedelja. In se res pozna prisotnost moških.Moških nedelj se spomnim tudi iz otroškihlet v Novi Cerkvi, za to nedeljo si je oče še sposebno skrbjo porihtal brke.V Sinnamaryjustarejši vedo povedati, da so bile te moškenedelje res moške in da žensk skoraj ni bilopri maši. Vprašal sem zakaj in odgovor je bilnaslednji. Prisotnost žensk pri tej maši jebila večkrat vzrok hudih zakonskih prepirov.Žene so namreč opazovale, če njen mož grek obhajilu ali ne. Če ni šel k obhajilu in če ježena bila ljubosumna in mož »luftar«, je bilto en dokaz več za ženo, da jo mož vara. Dabi se dedci rešili teh prepirov, so kratko maloprepovedali, da žene prisostvujejo njihovimmašam. No, danes ni več teh prepirov, patudi moških je manj v cerkvi. Tem pa, ki sose nekoč prepirali zaradi tega, so leta pripomogla,da žene niso več ljubosumne, moškipa nimajo več moči, da bi skakali čez plot.Josiane, ki skrbi za župnijsko blagajno, mi jepred kratkim rekla o svojem možu (ta ima 27otrok v Sinnamaryju , 13 z ženo, ostale pa zdrugimi). »Prejšnja leta sva se prepirala, nisvagovorila ... sedaj pa lepo jeva skupaj! »Eros seje spremenil v Agape.« •Prisrčen pozdrav vsem bralcem BrataFrančiška.p. Hugo DelčnjakNaj ~utimblagoslovKar me je presenetilo pri Mehičanih, jenjihova navada, da se po vsaki maši približajoduhovniku, da jih ta poškropi z blagoslovljenovodo. Več kapljic ko pade nanje, bolj so veseli.In če ni zadosti močno rečejo: »Name ni padlablagoslovljena voda …« Pomeni, da jih moraš»pomočiti« malo bolj, drugače mislijo, da nisoblagoslovljeni.Ko ob koncu maše prejmejo blagoslov, nisodovolj samo besede. Morajo tudi čutiti, da soblagoslovljeni.Zanimiva je ljudska pobožnost 12. decembra,ko je praznik Guadalupske Marije.Vsaka družina prinese svojo podobo BožjeMatere, da jo po končani maši duhovnik aliredovnica blagoslovi. Malo težko si je predstavljati,da imamo ta dan in na podobne prazničnedni blagoslovljeno vodo kar v vedrih.Po končanem blagoslavljanju sem bila tudi jazpopolnoma »blagoslovljena« (beri: mokra).10 11bratFrančišek 2 • 200712. december: Blagoslovitev podob Guadalupske Marije – najrazličnejšihoblik in velikosti. Vedno okrašene z rožami, pa četudi so plastične. Izraznjihovega globokega zaupanja do nebeške Matere ...Posebno navado, ki je nam popolnomatuja, imajo tudi na svečnico. Vsaka družinaprinese blagosloviti svojega Jezuščka, ki gana ta dan posebno lepo oblečejo. Spominjamose darovanja Jezusa v templju in tako ga tudibratFrančišek 2 • 2007