BF-2-2007 - Frančiškani v Sloveniji

32bratFrančišek 2 • 2007Da pa ga bo spoznal, ga bo moral vzeti vroke, nekaj prebrati o njem. Ko se bo z njimseznanil, ne bo več knjiga, ki je zaradi tega,ker ni veren, ne sme odpreti, ampak mubo lahko postalo knjiga, skozi katero se bolahko srečeval s svojim življenje, tudi če nebo veren.Naj končam z mislimi škofa dr. Jurija Bizjaka,ki jih je o Svetem pismu povedal v zadnjištevilki Družine (4 – 28. januarja 2007): Kogovori o tem, kaj in kako človek izbira, pravi:»Vse je odvisno od tega, kaj išče in kako visokopostavlja svoje cilje. Če hoče izvedeti, kdo ječlovek, in če prisluhe svoji vesti in živi z nekimivzori, ni nobenega dvoma, da je Svetopismo na vrhu. Sveto pismo vidim na zelolepi višini, ker jemlje človeka tako celovito inker hkrati tako zelo približa Boga človeku, podrugi strani pa človeka dviga k Bogu. Dostikratpravim, da se kakovost neke vere meri posvetosti Boga, ki ga oznanja. Čim svetejši jeBog, tem boljša je vera. In težko si je zamislitibolj svetega Boga, kot je svetopisemski Bog. Inta Bog pravi človeku, ki je ustvarjen po njegovipodobi: 'Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vašBog, sem svet.' Vsak je poklican k svetosti inlahko začuti, da to ne pomeni odtujitve odtega, kar nosi v sebi, kar je v njegovi naravi inkar čuti, ampak da gre za najvišjo uresničitevnjegovega bitja in bivanja.«Skozi prizmo uresničenega človeka, ki bouzrl svojo pravo resničnost, bo tudi svet, v kateremživimo in se ga vse bolj pogosto bojimo,postal drugačen. Kantavtor Claudio Baglionije v eni od svojih pesmi zapel: »Včasih boljpotrebujemo nove oči, s katerimi gledamosvet, kakor pa nov svet.«V Svetem pismu prvo besedo spregovoriBog, ko izreče »Bodi« in ustvari luč, svetlobo.Zadnjo besedo pa izreče človek, ko prosi: »Pridi,Gospod Jezus!« Če bomo Svetemu pismudovolili, da začne nagovarjati naše življenje,bo počasi tudi posoda naše besede napolnjenaz besedami ustvarjanja in sprejemanja. Intedaj bo v njej prebivalo življenje in se pretakalodo vseh tistih, ki bodo pili iz nje. •br. Stane ZoreTomaž ČelanskiŽivljenje sv. Frančiška(8)10. poglavjeO oznanjevanju evangelija, razglašanjumiru in spreobrnjenju prvih šestihbratov.23. Odtlej je začel z veliko gorečnostjoduha in veseljem duše vsem oznanjati pokoro.S preprosto besedo, a z veličastnimsrcem je vzgajal poslušalce. Njegova besedaje bila žareč ogenj, ki prodira v globino srca;v dušah vseh je zbujal občudovanje. Videtije bil povsem drugačen, kot je bil prej. Zrlje v nebo in se mu je zdelo za malo, da bigledal zemljo. Gotovo je čudovito, da jetam začel najprej pridigati (Mt 4,17), kjerse je še kot deček učil brati, kjer je bil tudinajprej častno pokopan, da bi tako uspešenzačetek napovedal še uspešnejšo dopolnitev.Pri vsaki svoji pridigi je, preden je zbranimpredložil božjo besedo, zaželel mir z besedami:»Gospod naj vam da mir!« (2 Tes 3,16).Ta mir je vedno pobožno oznanjal možem inženam, tem, ki jih je srečal na poti, in tistim,ki so mu prišli naproti. Zato so se mnogi,ki so sovražili mir in prav tako odrešenje,z Gospodovo pomočjo iz vsega srca oklenilimiru in sami postali sinovi miru in iskalcivečnega odrešenja.24. Med njimi je neki Asižan pobožnega inpreprostega duha prvi sledil božjemu možu.Za njim je poslanstvo miru objel brat Bernardin urno stekel za božjim svetim možemkupovat nebeško kraljestvo. Pogosto je bilnamreč sprejel v goste blaženega očeta, čigarživljenje in nravi je bil opazoval in preizkušal;ko ga je okrepil vonj njegove svetosti, jespočel strah in rodil duha odrešenja. Videl gaje, kako vso noč moli in le redko zaspi, kakohvali Boga in njegovo Mater, slavno Devico.Čudil se je in govoril: “Resnično, ta človek jeod Boga.” Hitro je prodal vse, kar je imel, inrazdelil ne med svojce, ampak med revežein tako prejel znamenje popolnejše poti, koje izpolnil evangeljski svet: »Če hočeš bitipopoln, pojdi in prodaj vse, kar imaš, in dajubogim in imel boš zaklad v nebesih; potempridi in hodi za menoj« (Mt 19,21). Ko je tostoril, se je pridružil svetemu Frančišku vživljenju in obleki. Vedno je bil z njim, doklerni bil, ko so se bratje pomnožili, v pokorščiniblagemu očetu bil poslan v druge pokrajine.Njegovo spreobrnjenje k Bogu je bilo v tem,da je imetje s prodajo pretopil in razdelilKip sv. Frančiška z brati pred lateransko baziliko v Rimu.ubogim. Sveti Frančišek pa se je silno veselilprihoda in spreobrnjenja takega moža, ker jevidel, kako Gospod skrbi zanj in mu pošiljapotrebnega tovariša in zvestega prijatelja(prim. Sir 6,14).25. Takoj mu je sledil še en mož iz asiškegamesta, ki je bil zelo cenjen v družbi; karje sveto začel, je malo za tem še bolj svetodovršil. Temu je malo časa za tem sledil bratEgidij, preprost in načelen mož, ki se je balBoga; ki je dolgo živel sveto, pravično in pobožnoter nam zapustil zgled popolne pokorščine,ročnega dela, samotarskega življenja insvete kontemplacije. Ko se je tem pridružil šeeden, je potem brat Filip dopolnil sedmernoštevilo. Njegove ustnice je Gospod očistil zžarečim ogljem, da je o njem govoril besede,sladke kot med. Razumel je Sveto pismo in garazlagal, čeprav se ga ni učil (prim. Jn 7,15).Posnemal je tiste, ki so jih judovski veljakiobsojali, češ da so neuki in nevedni (prim.Apd 4,13). •Prevedelbr. Miran Špelič OFM.(se nadaljuje)33bratFrančišek 2 • 2007