socijalnata polo@ba na naselenieto vo republika makedonija

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijapreku stimulacija, no kade e potrebno i preku pravni obvrski nakorisnicite na ovie uslugi.Primerot na Holandija koja se prisposobuvala kon novitesocijalni ekonomski uslovi. Pred okolu {esnaeset godini,rabotodavcite se soglasile da gi ostavat dnevnicite na isto nivo,no da go namalat rabotniot den. Kako rezultat na toa rashoditeza trudot bile namaleni za 30% za poslednite 10 god., a ekonomijatazabele`ala podem. Toa e postignato so nevrabotenostod 6% vo 1997 god.Spored Leiht, R. (1998,:60 ), najgolem raste` bele`at pretprijatijatakoi imaat vraboteno pome|u 5-20 rabotnika, kade rabotnitemesta se zgolemile za okolu 30 otsto. Za razlika od niv,vrabotenosta vo najgolemite rabotni edinici so pove}e od 500vraboteni, vrabotenosta opadnala za vreme na ekonomskite recesii.Od sredinata na osumdesettite do sredinata na devedesettitestapkata na samovrabotuvaweto nadvor od zemjodelieto se zgolemi,kako na primer, vo Obedinetoto kralstvo (Anglija) odokolu 9% na 12%, kako i vo Holandija i Germanija od okolu 7%na 9%. Duri i vo tie zemji kade nivoto na samovrabotuvawe ve}ee relativno visoko mo`e da se zable`i porast. Na primer, voPortugalija od 16 na 19% i vo Italija od 21% na 23%.Iako ovoj indeks varira vo golema merka pome|u zemjite,samovrabotuvaweto poka`uva generalna tendencija na porast soizvesni fluktuacii. Vo nekolku slu~ai jazot pome|u samovrabotuvawetoi zavisnoto vrabotuvawe ima tendencija na zgolemuvaweso tekot na vremeto.Vo sekoj pogled, ovie konstatacii se daleku od tie koi go objasnuvaatrastot na samovrabotuvaweto. Edno ispituvawe nanakrsnite-nacionalni modeli za ovoj razvoj vo podrobnost otkrivadeka o`ivuvaweto na samovraboteni rabotnici glavno se dol`i nasektorskoto pomestuvawe na rabotnata sila od proizvodstvoto voservisi - generalno so povisoki stapki na samovrabotuvawe. Porastotvo uslu`niot sektor u~estvuva so najmalku dve tretini od apso-153