glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

40AKTUALNOSodno(medicinsko) izvedenstvo in analizaDNK v kazenskem postopkuPrimož Baucon, Jože Balažic1. UvodRazlog za sestavo tega prispevka je predvsem dejstvo, da v RepublikiSloveniji ni zakonsko urejen odvzem medicinskih vzorcev (zaupnenarave) zaradi analize temeljnega genetskega materiala žive osebe breznjenega soglasja, zoper osebo za katero obstajajo (vsaj) utemeljeni razlogiza sum (če ne že kar utemeljen sum), da je storila kaznivo dejanje terda se bodo s takšno analizo pridobili podatki, pomembni za uspešnovodenje postopka.Ko je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja (1) razvoj molekularnebiologije omogočil analizo deoksiribonukleinske kisline (v nadaljevanju:DNK) (2), je to pomenilo tudi velik, kakovosten napredek v sodnomedicinskemizvedenstvu.Analiza DNK se danes uporablja tako v kazenskih kot tudi v civilnihsodnih zadevah (zlasti paternitetnih sporih in pri identifikaciji oseb).Preiskave DNK nam predvsem ponujajo pozitivno identifikacijo, sajje vrednost teh preiskav daleč pred proteinskimi preiskavami. S pridomizkoriščamo predvsem posebnosti DNK, in sicer, da se nahaja praktičnov vseh celicah človeškega organizma (razen v zrelih rdečih krvničkah)in je hkrati tudi enaka v vseh celicah istega posameznika, zato ni pomembno,katere biološke vzorce primerjamo med seboj. Ljudi se ne ločiveč na sekretorje in nesekretorje, kot je to pri določanju proteinskihpolimorfizmov. DNK je veliko bolj stabilna v naravi kot proteini, možnaje analiza sledi, ki so stare več deset let. S pomočjo DNK se lahko določisestava mešanice v vzorcu sledi. Možna je ločitev genetskih profilovspermijev in epitelnih celic, kar je izrednega pomena za analizo forenzičnihvzorcev pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, kjerso mešane sledi bolj ali manj pravilo.V nadaljevanju sledi najprej prikaz problematike sodnega izvedenstvav kazenskem postopku in nato še posebej sodnomedicinskega izvedenstvav kazenskem postopku, sledi prikaz pravnega vidika analize temeljnegagenetskega materiala (DNK) v sodnomedicinskem izvedenstvu vkazenskem postopku in nato še sodnomedicinski vidik te analize.2. Splošno o sodnem izvedenstvuv kazenskem postopkuV Republiki Sloveniji vsebuje določbe o sodnem izvedenstvu Zakon okazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), (3) v členih: 248 do 267.Kadar je za ugotovitev ali za presojo kakšnega pomembnega dejstvapotrebno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovnoznanje, se odredi izvedenstvo (prim. 248. člen ZKP). Izvedenec (expertus)je torej oseba, določena s strani procesnega organa, ki s svojimstrokovnim znanjem pomaga procesnemu organu pri ugotavljanjupomembnih dejstev v kazenskem postopku. Izvedenstvo (expertisis)se nanaša na dejanska in ne na pravna vprašanja.Izvedenstvo je procesno dejanje, s katerim se dobi poseben dokaz(v materialnem smislu): izpovedba izvedenca. Izpovedba izvedencaje vir, iz katerega črpa procesni organ svoje znanje o dejstvih (4). Izvedenstvopomeni tako tudi pomoč sodišču pri izvrševanju njegovefunkcije (5).Skupna značilnost izpovedbe izvedenca in izpovedbe priče je, da grev obeh primerih za zaznavanje dejstva s strani subjekta, ki je različen odprocesnega organa (od tod tudi temeljna razlika med izvedenstvom inogledom) (6). Temeljna razlika med njima je v tem, da: priča izpove o dejstvih preteklosti, izvedenec pa o dejstvih sedanjosti; priča izpove o dejstvih, ki jih je zaznala izven postopka, izvedenec pao dejstvih v postopku in po pisni odredbi organa, ki vodi postopek.Ker priča izpove o dejstvih, ki jih je sama zaznala, je zaradi tega nezamenljiva.Ravno nasprotno pa praviloma velja za izvedenca. Leizjemoma se za izvedenca zaporedno vzame oseba, ki je bila zaslišanakot priča (prim. 3. odst. 251. člena ZKP); priča načeloma le reproducira svoja opažanja, izvedenec pa dajetudi mnenje (čeprav se tudi v izpovedi priče odraža njeno mnenje,ki si ga nedvomno ustvari o zadevi le, da je to mnenje v ozadju vprimerjavi z njenimi opažanji dejstev); da se za izvedenca (za razliko od priče) zahteva strokovna in pravnasposobnost.Zahtevana strokovna sposobnost je odvisno od konkretnega izvedenstva,ki ga je potrebno opraviti. Sicer pa strokovna sposobnostpomeni, da je izvedenec za ugotavljanje in presojo dejstev strokovnousposobljen oziroma ima potrebno strokovno znanje. Pravna sposobnostje določena negativno s tem, da ZKP določa, da se za izvedenca nesme postaviti, kdor ne sme biti zaslišan kot priča (235. člen), ali kdor jeoproščen dolžnosti pričanja (236. člen), kot tudi ne tisti, proti kateremuje bilo storjeno kaznivo dejanje; če pa je bil postavljen, se sodna odločbane sme opirati na njegov izvid in mnenje (prim. 1. odst. 251. člena).Poleg teh oseb, navedenih v ZKP, se za izvedenca ne sme postaviti nitioseb, ki niso sposobne opravljati pravnih dejanj nasploh in še posebejizvedenstva (7), (torej poslovno nesposobnih oseb), in tudi ne oseb, kijim je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica po 67.členu Kazenskega zakonika (8), (v nadaljevanju: KZ).Razlogi za izločitev izvedenca so enaki tistim, ki veljajo za sodnika(44. člen) in so podani tudi glede oseb (izvedencev), ki so skupaj zobdolžencem ali oškodovancem v delovnem razmerju pri istem delodajalcu,kot tudi glede oseb, ki so v delovnem razmerju pri oškodovancuali obdolžencu (prim. 2. odst. 251. člena ZKP).Izvedenstvo se lahko zaupa: a) strokovnemu zavodu ali državnemuorganu, ki določi enega ali več strokovnjakov, ki naj to izvedenstvoopravijo; b) (stalnemu) sodnemu izvedencu; c) drugemu izvedencu,kateremu se sme v primeru, če so za takšno vrsto izvedenstva imenovani(stalni) sodni izvedenci, zaupati izvedenstvo le, če bi bilo nevarno od-ISIS julij 2004